Ameriški predsednik Donald Trump je oznanil novo tako imenovano strategijo v vojni v Afganistanu. Ta vključuje podaljšanje prisotnosti ameriških okupacijskih sil in povečanje števila ameriških vojakov v državi, ne pa tudi konkretnega števila novih vojakov ali časovnega okvirja. Trenutno je v Afganistanu 8400 ameriških vojakov, na vrhuncu vojne leta pa jih je bilo tam nastanjenih 90 tisoč. Prav tako naj bi bil pomemben del Trumpove strategije pritisk na Pakistan, da naj prekine podporo talibom. Tovrstno strategijo sta sicer zasledovali že bivši vladi Georga Busha in Baracka Obame, a neuspešno. Talibi so se na Trumpov govor odzvali z napovedjo, da je to le nepotrebno zapravljanje življenj ameriških vojakov.

Medtem se ameriški obrambni minister James Mattis mudi v Iraku, kjer se je srečal s tamkajšnjim premierom Haiderjem al Abadijem. Pogovori naj bi se poleg vojaških akcij proti Islamski državi vrteli okoli nadaljne prisotnosti ameriških sil v državi po dokončnem zavzetju ozemlja, ki ga trenutno še obladuje ta islamistična skupina. Iraška vojska in šiitske milice so v nedeljo s podporo ameriškega bojnega letalstva začele novo ofenzivo na mesto Tal Afar zahodno od Mosula, ki je še zadnje večje mesto pod nadzorom Islamske države na glavni cesti med Mosulom in mejo s Sirijo. Islamska država sicer v Iraku še vedno obladuje večje ozemlje na meji s Sirijo

Ruski predsednik Vladimir Putin je izbral novega veleposlanika v Združenih državah Amerike. To bo postal karierni diplomat Anatolij Antonov. Med drugim je bil vodilni pogajalec v pogajanjih o novi Pogodbi o omejevanju strateškega orožja med ZDA in Rusijo, podpisni leta 2010. Leto kasneje je bil imenovan na mesto namestnika obrambnega ministra, zaradi svoje vloge v konfliktu v Ukrajini pa se je znašel na seznamu oseb, ki jih zadevajo sankcije Evropske unije. Njegova zadnja funkcija pred imenovanjem za veleposlanika v ZDA je bila namestnik zunanjega ministra.

V Libijskem mestu Sabrata zahodno od Tripolija oborožena skupina preprečuje migrantom, da bi izpluli na pot proti Italiji, poroča agencija Reuters. Sabrata je glavna izstopna točka za migrante iz Libije. Skupina, ki naj bi se imenovala Brigada 48 migrantom preprečuje izplutje, čolne, ki jim to vseeno uspe vrača nazaj na obalo, migrante pa zapira v improvizirana taborišča. Obstoj in aktivnosti skupine je potrdilo več virov v mestu, tovrstni razlagi pa pritrjuje tudi tiskovni predstavnik Mednarodne organizacije za migracijo v Rimu. Število migrantov, ki prispejo v Italijo je po porastu v začetku leta v primerjavi s prejšnjimi leti močno upadlo v zadnjih dveh mesecih. Julija je prispelo polovico manj migrantov kot isti mesec lansko leto, avgusta pa je upad še močnejši, zaenkrat pa uradne razlage za upad ni. Italija je v zadnjih mesecih ojačala sodelovanje z libijskimi oblastmi na področju omejevanja migracij, a uradno le s pomočjo libijski obalni straži. Upad števila prihodov, ki so, če gre verjeti poročanju Reutersa posledica agresivnega zaustavljanja s strani lokalnih milic, je italijanski notranji minister Marco Minniti prejšnji teden označil za “luč na koncu tunela”.

Češki zunanji minister Lubomir Zaoralek je napovedal, da si bo Češka prizadevala za pridobitev statusa opazovalca na srečanjih finančnih ministrov držav Evroobmočja. Češka, ki ni članica evroobmočja se je sicer ob vstopu v Evropsko unijo obvezala, da bo uvedla evro, nima pa za to določenega časovnega roka. Trenutno javnost uvedbi skupne valute na češkem ni naklonjena. Zavzemanje za status opazovalca gre razumeti v luči načrtov o bolj formalni delitvi Evrope na več hitrosti, v katerih bi države evroobmočja tvorile jedro evropskega povezovanja.

Srbska vlada je v nedeljo ponoči iz Skopja odpoklicala celotno osebje veleposlaništva, predsednik Aleksandar Vučič pa je Makedonske oblasti obtožil “zelo spornih dejavnosti” ob pomoči tretjega, neimenovanega akterja. Kaj točno naj bi te dejavnosti bile še ni jasno, zunanji minister Ivica Dačić pa je izjavil naj Skopje ve, da Srbija ve vse in da se tovrstnih dejanj ne dela prijateljem. Po domnevah srbskih medijev naj bi vlada Zorana Zaeva ob pomoči zahodnih obveščevalcev prisluškovala srbskim uradnikom, med drugimi tudi Vučiču. Umik srbskega diplomatskega osebja pa sovpada tudi z odločitvijo Makedonske vlade, da skupaj z večino članic EU podpre ponoven poskus včlanitve Kosova v UNESCO. Makedonska podpora kosovski neodvisnosti je sicer znana že nekaj let.

Slovenija

Transparency International Slovenija opozarja na dolgotrajnost sodnih postopkov v primerih prošenj za informacije javnega značaja. Pred letom in pol so Zavod za blagovne rezerve zaprosili za pogodbe in druge dokumente, povezane s postavitvijo ograje na meji s Hrvaško. Po pritožbi Zavoda je primer končal na upravnem sodišču. Situacijo v konkretnem primeru pojasni Sebastjan Peterka iz Transparency International Slovenija:

Izjava

Dolgotrajnost sodnih postopkov v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja pa ni omejena na konkreten primer. Pojasni Peterka:

Izjava

Sindikat voznikov avtobusov Slovenije in Sindikat KNSS - Neodvisnost sta napovedala začetek stavke avtobusnih voznikov. Stavka bo potekala v podjetjih Arriva in Alpetour in sicer do izpolnitve stavkovnih zahtev. Stavkovne zahteve vsebujejo prekinitev sankcij proti sindikalnim predstavnikom, ponovno vplačevanje premij poklicnega zavarovanja, uvedbo plačanih odmorov in vštevanje časa razpoložljivosti v delovni čas, zvišanje urne postavke na 7 evrov na uro in zavezo za sprejem kolektivne pogodbe v podjetju Arriva do konca tega leta.