OFF OČARLJIVIH RASTLIN

… Zvezno okrožno sodišče v ZDA zavrnilo sekcijo zakona, ki državi omogoča neomejeno pridržanje državljanov, osumljenih terorizma…

… Pentagon bo Izraelu odobril dodatna sredstva za izgradnjo raketnega ščita...

… protesti pred sedežem Evropske centralne banke v Frankfurtu...

… Zveza svobodnih sindikatov Slovenije predstavila načrt za obuditev slovenskega gospodarstva...

Zvezno okrožno sodišče v New Yorku je odločilo, da Združene države Amerike ne morejo uveljavljati najbolj sporne sekcije nacionalnega obrambno-avtorizacijskega zakona za leto 2012, ki dovoljuje neomejeno pridržanje državljanov, osumljenih terorizma. Sodišče svojo odločitev utemeljuje s sklicevanjem na pravice novinarjev, saj naj bi bili zaradi zakona v nevarnosti vsakič, ko bi iskali plat zgodbe od ljudi, ki jih država smatra za teroriste. Prav ti so namreč na sodišče vložili tožbo, prvi med njimi novinar in Pulitzerjev nagrajenec Chris Hedges, med drugimi pa tudi Noam Chomsky. Odločitev sodišča je presenetljiva zmaga za civilne svoboščine, saj se bo moralo sekcijo ponovno spisati in sprejeti. Problematičen del zakona so sicer že prej zavrnili na ravni posameznih zveznih držav, tokratna sodba pa se nanaša na celotno zvezno raven.

Pentagon bo poskušal Izraelu priskrbeti dodatnih 70 milijonov dolarjev sredstev za izgradnjo raketnega ščita kratkega dosega, ki naj bi Izrael varoval pred napadi z raketami s palestinskih ozemelj. Do sedaj so Združene države Amerike Izraelu ščit že financirale v višini 205 milijonov dolarjev, dolgoročni načrt, ki se oblikuje v senatu pod vodstvom republikancev, pa naj bi do leta 2015 predvideval pomoč v višini 680 milijonov dolarjev.

Pred sedežem Evropske centralne banke je nemška policija aretirala več ljudi, ki so protestirali proti trenutni evropski fiskalni politiki. V pripravah na današnje proteste je policija že v sredo odstranila šotore gibanja Occupy, ki so stali pred sedežem centralne banke od oktobra 2011, in vzpostavila obrambni koridor. Protestov naj bi se udeležilo ­več tisoč ljudi. Več o protestih boste izvedeli v Kultivatorju, odslej ob 17. uri.

Ulice Montreala je včeraj zvečer preplavilo na tisoče študentov, ki že 14 tednov protestirajo proti uvedbi šolnin v doslej največjih demonstracijah v zgodovini Kanade. Tokrat jih je mobilizirala napoved quebeškega premierja Jeana Charesta (izg. Žen šarest), ki želi demonstracije končati z izrednim zakonom. Ta bi zamrznil predavanja v trenutnem študijskem semestru, verjetno v upanju, da se bodo študentje odpravili domov in s študijem nadaljevali avgusta, ko bo ozračje bolj mirno. Charest je zagrozil tudi z visokimi denarnimi kaznimi za vse agitatorje, ki bi skušali preprečiti študijski proces z bojkotom, ki ga sami imenujejo legalna stavka.

Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav je začela pogovore z uporniškima skupinama na severu Malija. Osvoboditvena fronta Tuaregov, ki si je podredila večji del severa Malija si želi neodvisnosti. Skupina Ansar Dine z vezmi do Al Kaide pa si želi vzpostavitve šariatskega prava v Maliju. Z mediacijo naj bi se na področju ponovno vzpostavila državna kontrola brez vojaških spopadov. Ekonomska skupnost zahodnoafriških držav ima sicer pripravljene vojaške sile za posredovanje, vendar bi bila kampanja proti oboroženim upornikom v puščavi težavna.

Predstavniki oblasti v Hondurasu so sporočili, da so zaporniki prevzeli nadzor nad zaporom v mestu San Pedro Sula. V streljanju med zaporniki, ki se je pričelo, ko so varnostniki odprli vrata celic, je umrla ena oseba, deset pa jih je ranjenih. Upravitelj zapora Orlando Leiva je varnostnikom naročil naj obkrožijo zapor, vendar naj vanj ne vstopijo, da ne bi prišlo do še več prelivanja krvi. Okrog zapora kroži tudi 30 patrulj, ki naj bi preprečile beg zapornikov. Z zaporniki se sedaj pogaja Škof San Pedro Sule, Romulo Emiliani. Honduraški zapori so znani po tem, da se prepolni ter da v njih pogosto pride do nasilja.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je na novinarski konferenci predstavljala različne načrte za obuditev slovenskega gospodarstva. Med ponujenimi rešitvami so bile izboljšanje vodenja države na administrativni ravni, izgraditev tranzitnih koridorjev in zelene industrije ter efektivnejše izkoriščanje slovenskih gozdov. Obenem so se kritično opredelili do napovedane dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke s strani tujega kapitala, s čimer bi država izgubila večinski delež. Več o konferenci nam je povedal Ladij Rožič:

Obenem je izpostavil nesmotrnost vladnega ločevanja med tako imenovanim realnim in javnim sektorjem:

V botaničnem vrtu v Ljubljani se odvija dan očarljivih rastlin, kjer lahko udeleženci dobijo vpogled v delovanje rastlin, načine ohranitve avtohtonih vrst, predvsem pa se lahko seznanijo s pomembnostjo rastlin za človeško preživetje. Več nam je povedala dr. Jasna Dolenc Koce: