Podpri RTV
Po nedavnih predčasnih parlamentarnih volitvah, katerih namen je bil dodatno utrjevanje oblasti premierja Aleksandra Vučića ter njegove Srbske napredne stranke, duh devetdesetih še naprej straši po Srbiji. Še isti dan, ko je predsednik Srbije Tomislav Nikolić dal mandat novemu-staremu premierju, se je pred studiom Radiotelevizije Vojvodina v Novem Sadu pod sloganom Podrži RTV oziroma Podpri RTV zbralo tisoč ljudi, ki so javno izrazili nestrinjanje z nedavnimi odstavitvami številnih novinarjev in urednikov na tem javnem mediju.
5. maja letos je bil s strani upravnega odbora RTV Vojvodine zamenjan direktor programa Slobodan Arežina, čemur je sledil odstop generalnega direktorja, čistka pa je dosegla vrhunec prejšnji teden, ko je bilo v samo dveh dneh zamenjanih kar 14 urednikov informativnih vsebin. RTV Vojvodina je v devetdesetih delovala kot trobilo režima Slobodana Miloševića do leta 2000, ko se je premaknila na drugi politični pol. Ob revitalizaciji nacionalističnih politikov v Srbiji pa se pojavljajo tudi skrbi, da bodo javni mediji degradirani na nivo, ki so mu bili priča v preteklosti. Zahteve protestnikov nam predstavi Nedim Sejdinović iz Neodvisnega društva novinarjev Vojvodine.
Čas, v katerem je prišlo do sprememb, ni naključje. Vzporedno s splošnimi volitvami so v Vojvodini potekale še volitve za tamkajšnjo skupščino avtonomne pokrajine. Na omenjenih volitvah je prepričljivo slavil Vučićev SNS, ki je osvojil skoraj 50 odstotkov glasov v regiji, ki je do pred kratkim veljala za utrdbo Demokratske stranke.
Status RTV Vojvodine in prek katerih kanalov se politika vpleta v delovanje javnih medijev, razloži Sejdinović.
Med novinarji se ne pojavlja le strah pred vrnitvijo idej in politike devetdesetih, pač pa se kot realna opcija pojavlja tudi vračanje takratnih novinarjev.
Podporniki SNS-a poteze Regulatornega telesa za elektronske medije opravičujejo s trditvami, da RTV Vojvodina nikoli ni bila neodvisna in je pod prejšnjim vodstvom delovala kot tako imenovano rumeno trobilo, s čimer so ciljali na rumeno barvo Demokratske stranke. Sejdinović se s takšnimi trditvami ne strinja.
Kot nam pojasni Milorad Tadić, predsednik asociacije neodvisnih elektronskih medijev, zamenjava urednikov in novinarjev na javnih medijih v Srbiji ni nič novega.
Sejdinović se z mnenjem Tadića načeloma strinja, a opozarja na način, kako je tokrat prišlo do čistke.
V boju za svobodne in neodvisne medije srbski novinarji upajo tudi na podporo mednarodne skupnosti. Evropska unija in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, krajše OVSE, sta sicer v skupni izjavi izrazili zaskrbljenost nad dogodki v RTV Vojvodini, a česa več realno ni za pričakovati. Pojasni Sejdinović.
Vučić, ki je v času jugoslovanskih vojn kot vidni član Srbske radikalne stranke aktivno podpihoval medetnično sovraštvo, je spremenil obraz in začel zagovarjati proevropsko politiko, a ogrodje, ki stoji za njim, je še vedno v svojem bistvu nasprotno uradnim stališčem Srbije. Do resne lustracije v Srbiji nikoli ni prišlo, novinarji devetdesetih pa se posledično vračajo na položaje.
Kaj sledi, ni jasno. Nekateri aktivisti, vključno z Sejdinovićem, so kot potencialno naslednjo tarčo omenjali Radiotelevizijo Srbije, s čimer pa se nujno ne strinja Tadić.
Ta oddaja je nastala v sodelovanju z Osservatorio Balcani e Caucaso za European Centre for Press and Media Freedom (ECPMF2), in je sofinancirana s strani Evropske komisije. Vsebina oddaje je izključna odgovornost Zavoda Radio Študent in se ne more smatrati, da odraža stališča Evropske unije.
Dodaj komentar
Komentiraj