RŠ52: NIKOLI NUJNEJŠI

Preteklo leto je bilo eno najzahtevnejših – ne le za Radio Študent. Negotovost in naveličanost nista pojenjali, kvečjemu se stopnjujeta. Ob lanski 51-letnici smo zapisali, da naša praznovanja obeležujejo bogato preteklost, unikatno sedanjost ter nujno prihodnost našega nenadjebljivega radia. »In ta bodočnost je danes zdajšnjost, ki ni bila še nikoli nujnejša.«

Če ne bi bili kljub neprimerljivemu zanosu vendarle vedno na trdnih tleh, bi se lahko imeli za preroke. Zdravstvena kriza, kakršne ne pomnimo, ki je le vrh ledene gore družbene krize, vzhajajoča politična represija in povsem nedorečena prihodnost. Tedni se spreminjajo v mesece, meseci postajajo leta. To nas ne zaustavlja. »Nadgradili smo program, poglobili refleksije, izostrili kritiko, obogatili diskurz in razširili obseg in doseg. Zaradi požrtvovalnosti in neumrljivega ereševskega duha prav vsake in vsakega od več kot dvesto sodelavk in sodelavcev, vse skupnosti, od pravkar sprejetih novincev do prekaljenih veterank.” Smo še zapisali. Komaj smo prestali novo leto, že nam je zagrozilo novo uničenje. In ne neha groziti. A malone plebiscitna javna podpora (pomenljiv izraz, posebej v luči bližajoče se 30-letnice Republike Slovenije – kaj lahko danes pri nas še doseže plebiscitarno podporo?), neumornost sodelavstva ter nikdar aktualnejša kakovost našega dela nas konstantno opolnomočajo za nadaljnje boje. In naši boji so boji vseh. Ne bomo se pustili prodati. Krizni čas je na naši strani. Radio Študent bo stal in obstal. Bili smo, bomo in smo. Nikoli nujnejši.

To odseva tudi vsebinski prerez našega praznovanja, v sklopu katerega poleg glasbenega programa pripravljamo spletne diskurzivne dogodke v etru ter na Facebooku in YouTubu.

Glasba

Petek, 7. 5., ob 19.00: radijski in spletni prenos koncerta iz Gala hale:

Črn Škrat

Črn Škrat, unikaten lik v vsakem pomenu besede, s svojo edinstveno mešanico poetičnega dolgovezenja in avanturističnega ubiranja odprto uglašenih linij na klasični kitari predstavlja svežino v starajočem se miljeju kantavtorstva. Njegov debitantski album Demo kraclji v l'ajvarju sestavljajo posnetki s studijskega koncerta Afterparty Radia Študent ter iz koncertnega cikla Intimno v Gala hali, dveh nastopov, ki sta v turbulentnem letu 2020 žal predstavljala kupico Škratovega glasbenega udejstvovanja.

Kavasutra

Danes žurka, kava sutra. Mlad band, ki ga sestavljajo člani že bolj uveljavljenih skupin, kot so Nesesari Kakalulu, Koromač in Komo C, podpre svojo izpiljeno inštrumentalno muziciranje s hudomušnimi besedili. Ne jemljejo se pretirano resno, kljub temu pa je njihova glasba še na kako visokem tehničnem nivoju – tako visokem, da se široka žanrska mešanica, ki jo svirajo, zdi skorajda nelahkotna. Kavasutra so svojo skupno glasbeno pot začeli na dvajsetem Klubskem maratonu. Kam jih bo popeljala, lahko zgolj sklepamo, a nobena ocena ni previsoka.

OYGN

Dvojec Mito in YNGFirefly iz štajerske prestolnice, bržkone edina hiphop kombinacija stare in nove čudne šole v Sloveniji, vzbuja pozornost vseh beatovskih sladokuscev, ki dajo kaj nase. Z nekompromisnimi družbenokritičnimi besedili in inovativno glasbo predstavljata novo generacijo raperjev, ki se ne bojijo razgledati po modernosti. Trenutno pripravljata drugi studijski album, s katerim bosta debitirala ob rojstnem dnevu RŠ.

Nedelja, 9. 9.: RŠ proti toku: Živa elektronika na Ljubljanici; pred izidom prve kompilacije slovenske ambientalne glasbe Senzorama

Nedeljsko rojstnodnevno dogajanje vključuje glasbeni program na ladjici na Ljubljanici, kjer se bo med 15. in 20. uro zvrstilo pet živih nastopov domačih predstavnikov ambientalne in elektronske plesne glasbe. Nastopili bodo 1983, Stashman, Nikson, Beepblip in Christian Kroupa, vsi nastopi pa bodo tudi spletno prenašani na spletni strani Radia Študent.

Diskurziva

Ponedeljek, 3. 5., ob 18.00: rojstnodnevno specialna Kriza študentskega organiziranja: RŠ in študentsko organiziranje

Rojstni teden začenjamo s posebno edicijo naših odmevnih javnih tribun, ki se bo tokrat prazniku primerno osredotočala na odnose našega radia s študentskim organiziranjem v preteklosti. Radio Študent je bil tedaj namreč precej bolj vpet v dogajanje, kar je toliko očitneje v primerjavi z današnjim dnem, ko sta si ŠOU in RŠ – kljub prvim korakom k izboljšanju – najbolj odtujena v zgodovini. O preteklosti bo zatrto v prihodnost spregovorilo naše prekaljeno veteranstvo.

Torek, 4. 5., ob 18.00: Okrogla miza UR: Najbolj nenormalno življenje: študentstvo v času epidemije

O položaju študentov poročamo konsistentno že od začetka epidemije, sami pa so o svojih težavah glasneje začeli poročati šele zdaj. Kako je prišlo do tega, da so se za vrnitev v šole postavili tako osnovnošolci kot srednješolci, študentje pa se z zahtevami po študiju v predavalnicah oglašajo zadnji? Zakaj tudi tistih tegob, ki so jih v zvezi s študentskim delom in stanovanjskimi pogoji študentje izpostavljali že v času epidemije, niso primerno naslovili pristojni organi? V prvem delu bomo prisluhnili študentkam in študentom, ki se ukvarjajo z omenjenimi področji študentskega življenja, v drugem delu pa bomo z odločevalci govorili o tem, kako bodo te problematike reševali letos in v naslednjih letih.

Sreda, 5. 5., ob 18.00: Okrogla miza GR: Okužena glasba

Glasba in njeni ustvarjalci so v družbo vselej tako ali drugače vnašali nove ideje in estetike, a o prelomnosti muzikalnih tokov se po večini govori vsaj z nekajletno zamudo. Rez, ki ga je povzročila epidemija, pa zavoljo svoje intenzivnosti že po enem letu kaže močno spremenjeno krajino ustvarjanja in izkušanja glasbe. S sogovorci bomo iskali oblike bivanja muzike in njene zvočnosti po začetku nove normalnosti, merili jakost tišine in komentirali spreminjanje glasbe v v relaciji do našega razumevanja sveta.

Četrtek, 6. 5., ob 18.00: Okrogla miza APR

27. aprila je v veljavo stopila novela Zakona o tujcih. V delu zakona, ki ga je ustavno sodišče septembra 2019 razveljavilo, novela zakona spreminja pravno podlago in uvaja nov pojem »kompleksne krize na področju migracij«. Toda vsebina »krize« ostaja enaka; policija bi lahko z razglasitvijo krize legalno počela to, kar tako ali tako počne že sedaj – begunce po hitrem postopku nelegalno vrača nazaj na Hrvaško. Po več letih izvajanja pushbackov si pred njimi niti uradne institucije ne zatiskajo več oči. Po Evropi, tudi pri nas, se vrstijo sodbe, ki ugotavljajo odgovornost držav za izvajanje pushbackov. Na okrogli mizi aktualnopolitične redakcije Radia Študent bomo uradni diskurz, ki migracije razume kot varnostni problem, soočali z dejstvi na stičišču pravne in policijske prakse.

Petek, 7. 5., ob 15.30: Okrogla miza ZR: Znanost na družbenih omrežjih

Koronavirusna kriza je povsem razgalila razsežnosti nezaupanja v vse strokovne in javne institucije. Mnogi se pred navalom negotovosti zaradi poplave parcialnih in necentraliziranih informacij zatekajo k individualni presoji ter odmikajo na splet in spletna družbena omrežja. A znanstvena dognanja so tam pogosto izvzeta iz konteksta ali predstavljena kot mnenja, ne kot preverjena in utemeljena dejstva. Bralec_ka oz. gledalec_ka je resnico primoran_a iskati v kopici sena potencialnih dezinformacij, kar zahteva dobršno mero aktivnega in kritičnega pogleda na kvaliteto predstavljenih informacij. Kako naj se znanost in družba odzoveta na to preselitev, ko je Twitter nadomestil časopis, TikTok televizijski program, komentarji na Facebooku pa posvet z zdravnikom_co? Znanstvena komunikacija poteka na veliko nivojih – od šole do raznovrstnih medijev. Pogovarjali se bomo z znanstveniki in znanstvenimi komunikatorji, ki ustvarjajo in izbirajo vsebine, pomembne za razumevanje procesov, ki nas sicer zlahka potegnejo v skepso. Katere vidike spletnih družbenih omrežij je treba nadgraditi ali spremeniti, ko govorimo o znanosti?

Sreda, 12. 5., ob 18.00: Okrogla miza RKHV: Kako se financira umetnost, ki je nihče ne mara?

Na trenutni model kulturne politike, ki z javnim interesom narekuje pogoje financiranja kulture, letijo kritike z vseh strani ‒ mnogim kulturnikom, umetnikom in strokovnjakom se že dolgo zdi neprimeren in zastarel. V zadnjem desetletju se je oblikovalo več premislekov o potencialnem novem modelu, a nobena predlagana prenova ni bila izvedena v celoti. Nazori o vlogi in nalogah kulture so bili in so še naprej preraznoliki. Danes neodvisni strokovnjaki po ministrovi milosti odločajo o kulturi in umetnosti, ki sta v javnem interesu in zato upravičeni do financiranja. Je zmožnost prepoznavanja javnega interesa vsa vsebina strokovnosti? In kaj je kriterij javnega interesa? Narodotvorni element ali zgolj birokratski termin, ki omogoča upravičevanje odločanja namensko izbranih strokovnih komisij? Redakcija za kulturo in humanistične vede bo v pogovoru z gosti, ki so predloge prenove kulturne politike oblikovali ‒ in predstavniki trpeče umetnostne srenje ‒ pretresala nazore, ki stoje v ozadju različnih razumevanj strokovnosti in javnega interesa, ko se vedno znova bojujejo za preboj v Zakon.

Špikerija

V soboto, 8. 9., bo naše vrlo špikerstvo poskrbelo za posebno rojstnodnevno štalo, ki jo bo za vaša ušesa produciralo na zelenocvetočih travnikih Rožne doline.