PREZGODI

Filozofski maraton na Filozofski fakulteti

Predavalnica 434 // 10.20 // Kaj je ideja? - filozofija skozi filmsko podobo - Vanja Gruntar

Predavalnica 426 // 11.20 // Ontologija podobe: Husserl in Heiddeger - Janko Lozar Mrevlje

Predavalnica 434 // 15.10 // Onstran podob: primer podnebnih modelov - Borut Trpin

Modra soba // 17.10 // baletno telo kot podoba - Nina Bačani

36. Liffe

Kinodvor // 11.00 // Kronologija vode

Režijski prvenec igralke Kristen Stewart, posnet po navdihujoči avtobiografiji ameriške pisateljice Lidie Yuknavitch.

Lidia odrašča v okolju, ki sta ga zaznamovala nasilje in alkohol. Da tudi sama ne bi šla po isti poti, se vpiše na kolidž v Teksasu in upa, da si bo s pomočjo štipendije priborila mesto v plavalni ekipi za olimpijske igre. Njene ambicije pokoplje zloraba alkohola in mamil, zaradi česar ji odvzamejo štipendijo. Nato poskusi srečo na univerzi v Oregonu, kjer jo kot eno redkih izberejo za delo s slovitim pisateljem Kenom Keseyjem. Lidia v pisani besedi najde svoj glas in po burni mladosti začne na novo.

Linhartova dvorana // 14.40 // Ljubezen, ki ostaja

Intimen utrip petčlanske islandske družine, v kateri skozi postopek ločitve tiho odzvanjajo ugašajoča ljubezen in igrivi spomini, je režiser posnel s svojimi otroki.

Vizualna umetnica Anna in ribič Magnus imata tri otroke: Ído, Grímurja and Thorgils. Čeprav sta se pred kratki ločila, skušata preživeti čim več časa skupaj - kolikor je to pač mogoče glede na Magnusovo službo, ki družini zagotavlja preživetje. Anna je namreč pravkar izgubila svoj atelje v starem pristaniškem skladišču, prodaja njenih kreacij, velikih platen in ogromnih kovinskih konstrukcij, pa kljub obljubam švedskega galerista nekako ne steče. Na srečo otroci z veseljem sodelujejo v maminem ustvarjalnem procesu, pa naj bo to "okraševanje" skulptur ali igra na travniku, ki služi kot Annina začasna umetniška delavnica.

Slovenska kinoteka // 15.00 // Nerazrešeni detajli

Prisrčen križanec med filmom ceste, romantično komedijo, vesternom in policijskim trilerjem se ziblje na krilih ideje o svobodi življenja v večnem tranzitu.

Med begom pred kolegi, ki ga preganjajo, argentinski policist Santiago prečka mejo z Urugvajem. Da bi preživel, svojo uniformo izkoristi za pregledovanje regionalnih stojnic s hrano, kjer preizkuša mlečne izdelke in narezke, hkrati pa poskuša med domačini ostati neopažen. Brez denarja in strehe nad glavo, a z veliko dobrote in domiselnosti si začne ustvarjati novo življenje, pri čemer mu pomagajo lokalni prebivalci, ki jih sreča na poti.

Kosovelova dvorana // 16.00 // Kontinental ‘25

Zgodba sodne izvršiteljice, ki se čuti odgovorna za smrt brezdomca, odpira moralno dilemo in duhovito obravnava aktualne romunske teme, kot so postsocialistično gospodarstvo, stanovanjska kriza in nacionalizem.

V transilvanskem mestu Kluž obupani brezdomec naredi samomor, in to ravno nekaj ur po tistem, ko je z njim govorila Orsolyja, sodna izvršiteljica, ki je vodila postopek prisilne izselitve. Čeprav je postopala v skladu z navodili in pooblastili, se nikakor ne more osvoboditi občutka krivde. Namesto da bi z družino odšla na načrtovan dopust v tujino, v svoji glavi premleva, kaj bi lahko storila drugače. Zdi se ji namreč, da nihče ne razume njene dileme. Tavajoč po mestu sreča nekdanjega študenta. A to je le ena od rahlo absurdnih in komičnih situacij, v kateri se znajde Orsolyja pri reševanju svoje težave. 

Kinodvor // 16.00 // Pav

Čudaških presenečenj in vizualnega humorja polna komična drama o mladeniču, ki se preživlja s tem, da v zameno za plačilo prepričljivo odigra najrazličnejše vloge v zasebnem življenju svojih strank.

Matthias obvlada svoj posel. Zaposlen je v podjetju z imenom "Moj spremljevalec - najemi prijatelja", kjer po naročilu stranke prevzame vlogo popolnega partnerja za vsako priložnost. Brez težav se spremeni v nad glasbo navdušenega spremljevalca starejše gospe ali popolnega sina zagrenjenega starca. Lahko je tudi nekdo, ki vam pomaga, da se naučite prerekanja s svojim zakonskim partnerjem. Toda kaj ko služba pogubno vpliva na njegovo zasebno življenje. Sophia, naveličana njegove neodločnosti in nekonfliktnosti, saj ji Matthias vljudno ustreže v vsaki želji, oznani, da ga bo zapustila. To stori s preprostimi besedami: "Nisi več resničen!"

Dvorana AGRFT // 16.00 // Pesnik

Črna komedija o večnih razočaranjih in nepričakovanih prebliskih upanja na kolumbijskem pesniškem prizorišču.

Pesnik Oscar Retrepo je bil v mladih letih razmeroma uspešen na literarni sceni, naslednjega koraka v karieri pa ni nikoli naredil. Zdaj, ko je presegel abrahama, še vedno živi pri mami in je odtujen od svoje hčerke. Življenje ga je vrglo v spiralo brezposelnosti, odvisnosti, norosti in depresije. Da bi preživel, mora opravljati delo učitelja, kar mu nikakor ni po godu. Ko pa se v razredu pojavi izjemno nadarjena pesnica, se mu ponudi nenadejana priložnost za nov začetek. Ampak če bo najstnico vpeljal v mizerni svet poezije - bo to tudi njo odpeljalo na podobno pot pogube, kot je nekoč njega?

Kino Bežigrad // 16.15 // Zajčji nasip

Zgodba o prepovedani ljubezni na hrvaškem podeželju, kjer so meje tolerance preozke za burna mladostniška čustva.

Marko živi na hrvaškem podeželju s starši in bratom Fićem. Čeprav je nadarjen športnik, ponotranji očetovo idejo, da bo po končani šoli postal avtomehanik. Markovo ustaljeno življenje pa zamajeta dva dogodka: njihovi vasi grozijo poplave, ob istem času pa se domov vrne Slaven, njegova prepovedana prva ljubezen. Marko se v luči teh dogodkov le stežka osredotoča na svojo punco Petro in prihajajoč športni turnir. Medtem ko vaščani nameščajo vreče peska okoli svojih domov, si Marko zgradi svoj lasten notranji zid, s katerim se poskuša omejiti od čustvenega nemira. 

Linhartova dvorana // 17.00 // Sanje

Skozi zgodbo o intimnem razmerju med mladim mehiškim plesalcem in premožno Američanko s filantropskim življenjskim poslanstvom zazveni pronicljiva družbena kritika sodobne kolonialne miselnosti in zapostavljenosti migrantov.

Fernando je zelo nadarjen baletni plesalec, ki s svojo družino živi v Mehiki. Kot toliko mladih umetnikov sanja o slavi in uresničenju svojih sanj v Ameriki. Prepričan, da ga bo njegovo dekle Jennifer, ki se s pomočjo premožne družine velikodušno zavzema za umetnost in izobraževanje plesalcev iz socialno ogroženih okolij, pri tem podprlo, tvega nevaren ilegalni prehod meje. Toda njegov nepričakovani odhod v San Francisco postavi nekonvencionalno razmerje pred težko preizkušnjo. 

Slovenska kinoteka // 17.00 // Wendy in Lucy

Minimalističen portret življenja na robu ameriške družbe, kjer človeku brez finančnega zaledja vsak nepredvideni strošek predstavlja grožnjo, da pristane na cesti.

Wendy je mlada ženska, ki ob finančnem zlomu v iskanju službe potuje proti Aljaski. Njena edina družba je psička Lucy. Ko se v Oregonu pokvari Wendyjin avto in ji zmanjka denarja za pasjo hrano, njune dneve vse bolj prežema eksistenčna stiska. Vrsta nesrečnih dogodkov ju potisne na družbeni rob in pred nami razgrne nevidni svet ameriške revščine.

Kinodvor 

Mala dvorana // 17.15 // Novi sošolci

Toni Cahunek / Slovenija / 2025 / 89 min / slovenščina, angleščina, albanščina, podnapisi

Slovensko gospodarstvo se zanaša na delavce iz Kosova, toda kako družba sprejema njihove otroke? Dokumentarec spremlja štiri albansko govoreče učence iz Kosova, ki se spopadajo s slovenskim šolskim sistemom.

Gledališče Glej // 17.00 // Deklici

Predstava deklici je krstna uprizoritev besedila dramatičarke Nine Kuclar Stiković, ki na oder postavi dve vzporedni zgodbi: Andersenovo pravljico Deklica z vžigalicami in avtobiografsko izpoved avtorice v dolgotrajnem postopku pridobitve statusa samozaposlene v kulturi in pravice za plačilo prispevkov za socialno varnost med leti 2020 in 2022.

Dramsko besedilo, nominirano za nagrado Slavka Gruma v sklopu festivala 53. Teden slovenske drame, spremlja mladi ženski, vpeti v prekarna produkcijska razmerja, v katerih doživljata oblastniško nasilje s pozicije avtoritarnega oblastnika oziroma očeta. Čeprav sta njuni podrejeni poziciji sorodni, se z njima soočata na povsem drugačen način, saj besedilo in predstava tematizirata tudi spremembo v oblikah upora, ki se je zgodila med dogajalnim časom Andersenove deklice in dogajalnim časom avtobiografske izpovedi.

Jalla Jalla // 17.00 // delavnica

Ustvarjallajalla: Punk slam risba - Oj, si kdaj obiskal A me kdo sliš dogodke? Ja, sm. Ti je kul punk slam poezija? Kul, kul je. Te kaj potegne beseda, predstava, izraz? Čist padem not, tko čist. Kako pa ti gre z besedami? Pa ne lih najboljš, sm bolj za risat...Pridi na prvo delavnico punk slam risbe (na svetu!), na kateri bomo skupaj analizirali in ilustrirali material z A me kdo sliš!

PREPOZN

I.  GLASBA

metametameta

Jalla Jalla // 19.00 // jam session

Imaš inštrument, pa nimaš prostora za igranje? Nimaš inštrumenta, pa bi rad poskusil kaj novega? Želiš igrati z drugimi? Imaš zgolj preveč časa v četrtek popoldne? Pridi na jam session v Jalli Jalli, vsak četrtek ob 19:00! 

Gromka // 20.30 // Sogodbe / Defonija: Enfleurage

Z improvizacijsko lahkotnostjo in spontano kompozicijsko inteligenco Anna Anderluh, Lukas Aichinger in David Gratzer ustvarjajo trilogijo, ki vase posrka bistvo njihovih glasbenih svetov ter omogoči, da iz tega vznikne nekaj povsem novega. Poslušanje neizogibno prikliče podobe, ki jih nosi gost vrtinec med naglico in meditativnimi mantrami — te pa najdejo svobodo za razcvet v dolgih zvočnih okvirih. V izrazitem kontrastu se pojavijo samosvoje interpretacije disko skladb iz osemdesetih let, preoblikovane z radovednostjo in domišljijo. Kitara, bobni, avtoharfa (strunsko glasbilo iz družine citer) , glas in zvočne zanke (loopi) se zlivajo v nekakšno filmsko glasbo, ki jo poslušalec spremlja z radovednostjo — od nežnih vizij do drznih dekonstrukcij in novih začetkov.

ne-meta

Klub CD // 19.30 // Eksperimentirajo!

19:30

Predkoncertni pogovor s Simone Heilgendorff (moderator: Gregor Pompe)
(Vstop na predkoncertni pogovor možen z vstopnico za koncert!)

20:00

Izbor skladb iz zbirk:

Earle Brown, December 1952 iz Folije (December 1952 from Folio)

John Cage, Soli za glas 3–92 iz Knjig pesmi (Solos for Voice 3–92 from Song Books)

John Cage, Sonate in interludiji (Sonatas and Interludes)

Karlheinz Essl, FontanaMixer

Pauline Oliveros, Vprašanja za poslušanje iz Globokega poslušanja (Listening Questions from Deep Listening)

Dieter Schnebel, Marcel Duchamps, Joseph Beuys in Jackson Pollock iz MoMA muzejskih skladb II (Marcel Duchamps, Joseph Beuys, and Jackson Pollock from MoMA Museumsstücke II)

Dieter Schnebel, Kmečka scena iz Muzejskih skladb I (Bauernszene from Museumsstücke I)

Karlheinez Stockhausen, Iz sedmih dnevov (Aus den sieben Tagen)

Christian Wolf, Kamni iz Zbirke proze (Stones from Prose Collection)

Simone Heilgendorff (koncept in umetniško vodstvo, viola)

II.  DRUGO

Mladinsko // 19.00 // Banalnost zla: Hannah Arendt - znova

Avtorski projekt izhaja iz teoretskih del Hannah Arendt in se osredotoča na ontologijo nasilja in genocida ter preizprašuje koncept banalnosti zla. Umetnost, po besedah Hannah Arendt, bolje obravnava temo nasilja kot kritična teorija, saj zajame politično v vsej njegovi nedoumljivosti in nezaključenosti. Zato je uprizoritev koncipirana na presečišču teoretske in performativne prakse.

Teoretsko orodje Hannah Arendt lahko uporabimo za analizo trenutne vojne v Palestini, ki je odraz neučinkovite mednarodnopravne politike, normalizacije vojnih zločinov, cenzure javnega mnenja, ekonomskega oportunizma in kolonialističnih praks. Konceptualna nujnost gledališkega projekta izhaja iz občutka nemoči in obupa nad tem, kako učinkovito obravnavati vprašanje genocida danes.

Glas Hannah Arendt, politične teoretičarke, filozofinje, politične migrantke in judinje iz sredine 20. stoletja, je glas zatirane etnične skupnosti. Projekt zato njeno delo prepušča v interpretacijo performerju Jeriesu AbuJaberju iz Betlehema v Palestini. Z deli Hannah Arendt v arabskem prevodu, torej v jeziku zatiranih, moramo preizpraševati današnjo dialektiko žrtve in birokrata.

Uprizoritev se formalno naslanja na postopke dokumentarnega gledališča in performansa ter nastaja na relaciji osebnoizpovedne nuje performerja, uporabe dokumentarnega videomateriala in performativne širitve na polje mitologije, ki s svojo ustaljeno interpretacijo kot narativ poganja politično hegemonijo Zahoda.

Stara mestna elektrarna // 20.00 // Maja Delak: Izrekanja

Oda življenju, arhiv bežnih trenutkov, se razvija kot lirični popis banalnega in vsakdanjega – vsaka podrobnost je prežeta s tihim pomenom, prepletena z nostalgijo, spominom in neizrekljivo lepoto vsakdana. V središču zasidrana, a odsotna navzočnost ljubljene osebe, ki postane živa metafora za dom, za pripadnost, za iskanje ukoreninjenosti v svetu. Dom ni več le fizični prostor ali objem družine, temveč postane splošni simbol varnosti, ljubezni. »Kje je moj dom« v besedilu odzvanja kot zaklinjanje, prošnja, žalostinka. Tannahill svojega junaka v surovem čustvenem izkopavanju razdrobi na pet enakih delov in ga raztrese po razbitinah lastnih spominov, protislovij in žalovanja.

III.  KINOKINOKINO

36. Liffe 

Kosovelova dvorana // 18.15 // Hudič kadi

Psihološka drama v družinski hiši v mehiškem predmestju ponuja intrigantsko podobo vsakdana, ki ga premešajo naivna otroška domišljija, zgodbice o peklenščku in kruta realnost, povezana z izginotjem staršev.

Ciudad de Mexico v začetku devetdesetih, tik pred prihodom papeža. Zdi se, da predmestno naselje bolj kot blaženost prevevajo demonske sile. Romana je prisiljena skrbeti za peterico otrok, ki jih je najprej zapustila duševno bolna mama, nato pa še oče. Po svojih močeh skuša skrbeti za vnuke, a opozarjanje, da je v bližini hudič, ki se želi polastiti njihovega domovanja in teles, ni najboljša popotnica za preživljanje brezskrbnih otroških dni. Nenavadna družina se skoraj povsem odtuji od zunanjega sveta. Potem nekega dne na vrata potrka policija, da bi otrokom poiskala nov dom.

Kinodvor // 18.15 // Sestrica

Muslimanska najstnica skuša premostiti vrzel med svojo prebujajočo se spolnostjo in družinsko tradicijo. Priredba romana francoske pisateljice Fatime Daas iz leta 2020.

Srednješolka Fatima je najmlajša od treh hčera v družini. Ima fanta, s katerim se dobiva na skrivaj, vendar njuno razmerje nima srečnega konca. Fatima ima tudi agresivnejšo plat, ki pride na dan, ko jo sošolec okliče za lezbijko. Ti dogodki jo spodbudijo, da začne raziskovati svojo spolnost. Zateče se k spletnim zmenkarskim portalom, kjer se predstavlja kot Linda. Ko začne šolanje na univerzi v Parizu, se sooči z večno dilemo: Kako ostati zvesta sami sebi in obenem tistim delom lastne identitete, ki so v nasprotju z njeno notranjo resnico?

Dvorana AGRFT // 18.30 // Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo 

Celovečerni prvenec Ester Ivakič je nežna pripoved o tem, kako otroci ustvarijo svoje svetove, da bi se spopadli z neizogibnim - in kako lahko prav njihova domišljija postane pesem, ki premaga tišino.

Ida je zvedava desetletnica, ki odrašča na prekmurskem podeželju, kjer živi s starši in babico, ki je njena največja opora. Toda ko se babičino zdravje nepričakovano poslabša, je Ida prepričana, da ji lahko pomaga le skrivnostno petje, ki odzvanja po bližnjem pokopališču. Zato se odloči pridružiti šolskemu pevskemu zboru - toda njen glas je tako zgrešen, da je na avdiciji zavrnjena. Na meji med resničnostjo in čarobnim svetom se mora Ida soočiti z izgubo in spremembami, ki jih prinaša odraščanje.

Kino Bežigrad // 18.40 // Bila je samo nesreča

Prvi film Jafarja Panahija, ki ga je po dolgoletni prepovedi potovanja osebno predstavil v Cannesu in tam z njim osvojil zlato palmo.

Eghbal se s svojo soprogo in hčerko ponoči vozi z avtom, ko nenadoma zbije psa. Nesreča poškoduje motor avtomobila, zato poišče najbližjega avtomehanika. Delo opravi Vahid, nekdanji politični zapornik, ki prepozna zvok Eghbalove umetne noge. V zaporu ga je namreč mučil obveščevalni agent s prav takšnim umetnim udom in mu povzročil trajno okvaro ledvice. Vahid zato Eghbala ugrabi in načrtuje, da ga bo živega zakopal. Vendar se v njem pojavi dvom, nikoli ni zares videl njegovega obraza, zato ni prepričan, ali je zares ujel svojega rablja. Za potrditev identitete se obrne k njegovim drugim žrtvam … 

Slovenska kinoteka // 18.45 // Stara radost 

Taborjenje v Kaskadnem gorovju postavi na preizkušnjo dolgoletno prijateljstvo in moška sooči z različnimi potmi, ki sta jih ubrala v življenju.

Bodoči oče Mark in nomadski Kurt se v iskanju osamljenih termalnih vrelcev podata v gorsko divjino Oregona. Toda ko se ob koncu dne utaborita v gozdu, zakurita ogenj in odpreta vsak svojo pločevinko piva, v njun odnos zareže napetost, polna pasivne agresije in čustvenih stisk ameriške prekarne realnosti. Če je neokrnjena divjina Zahoda nekoč predstavljala obzorje novih možnosti, so gozdovi zdaj polni smeti, prijateljstvo med Markom in Kurtom pa je ves čas le korak stran od popolne odtujenosti. 

Linhartova dvorana // 19.00 // Sirat

Psihedelična odisejada po maroških puščavskih prostranstvih, ki je režiserju Oliverju Laxeju prinesla nagrado žirije v Cannesu.

Oče in sin prispeta na rejv globoko v gorovju južnega Maroka. Tam sta zato, da bi našla Mar, njuno hčer oziroma sestro, ki je pred meseci izginila na eni od tovrstnih zabav brez konca. Oče in sin hodita med udeleženci zabave in vsem po vrsti kažeta fotografijo izgubljenega dekleta. Ko njuno upanje začne bledeti, vseeno še naprej sledita potujoči karavani v notranjost puščave, ki bo prizorišče velike, zadnje zabave. Njuno poslanstvo se postopoma prelevi v nekaj povsem drugega od tistega, po kar sta se sprva odpravila. 

Slovenska kinoteka // 20.20 // Prestopnika

Film Rodriga Morena pokaže, da je meja med suhoparnim vsakdanjikom in adrenalinskim življenjem kriminalcev sila tanka. Predvsem pa prikaže, kako daleč se je človek pripravljen podati za osebno svobodo in notranji mir.

Moran in Roman sta običajna bančna uslužbenca, ki se sprašujeta, ali v življenju obstaja še kaj več kot zgolj rutinsko delo. Moran nekega večera prizna, da je ukradel šeststo petdeset tisoč dolarjev, kar je dvakrat toliko, kot bi z rednim delom zaslužil do upokojitve. Zdaj se namerava predati policiji, a še pred tem Romanu ponudi polovico denarja, če bi ga zanj skril, dokler ne pride iz zapora. Njuno hrepenenje po boljšem življenu s tem dogodkom dobi nenaden in vznemirljiv obrat.

Kinodvor // 20.40 // 80+

Ostareli jazzovski pianist se po desetletjih življenja v Nemčiji vrne v Srbijo, kjer se mu odpre novo življenjsko poglavje.

Stevan Arsin na Dunaju kupuje plošče svoje jazz skupine iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko mu zazvoni mobilni telefon. Sporočajo mu, da bo v postopku denacionalizacije podedoval zanemarjen dvorec v Novem Sadu, ki je bil njegovi družini odvzet med drugo svetovno vojno. Po več desetletjih se tako vrne domov, kjer se serija pravnih zapletov ter srečanj z družinskimi člani in prijatelji iz mladosti razvije v subverziven prikaz procesa staranja in generacijskih konfliktov v državi nenehnega tranzita.

Kosovelova dvorana // 20.45 // Da

Ostra kritika izraelskega genocidnega režima in pojavov konformizma v umetnosti, ki preprečujejo vsako politično spremembo.

Y je džezovski glasbenik, ki s težavo preživlja sebe in svojo ženo, plesalko Jasmine, s katero sta pravkar povila otroka. Da bi jima šlo bolje, svoje storitve prodajata izraelskim elitam. Njun vsakdanjik zapolnjujejo skrajno obscene zabave, na katerih žurirajo najvišji predstavniki gospodarskih, političnih in verskih elit. Y vendarle dočaka veliko priložnost. Ponudijo mu, naj za zajeten honorar napiše novo izraelsko himno. Ob vsakodnevnih novicah o žrtvah genocida v Gazi umetnika spoznata, da v takšni družbi šteje samo en način delovanja: na vsakem koraku izreči jasen in glasen "da!".

Kino Bežigrad // 21.00 // Ti si vesolje

Film, ki se začne kot znanstvena fantastika, preči žanre in se nazadnje oblikuje v študijo najglobljih človeških potreb: povezanosti, ljubezni in iskanja upanja - tudi spričo popolne izgube.

V daljni prihodnosti ukrajinski vesoljski tovornjakar Andrij dela za podjetje za odlaganje jedrskih odpadkov in prevaža radioaktivni material z Zemlje na jupitrovo luno Callisto. Po stoletjih uporabe jedrske energije se Zemlja zaradi sevanja in potresov počasi sesuva sama vase. Andriju na krovu ladje Obrij dela družbo le robot z neslanim smislom za humor. Ko se zgodi nezamisljivo in Zemlja eksplodira, je Andrij prepričan, da je zadnji živeči človek. Potem pa dobi sporočilo Francozinje Catherine z oddaljene vesoljske postaje. Med zvezdami se razplamti nepričakovano razmerje in zdaj ima Andrij le en cilj: poiskati Catherine, ne glede na ovire na njegovi poti. 

Dvorana AGRFT // 21.00 // Tujec

Filmska predelava enega ključnih romanov francoske literature 20. stoletja, Tujca Alberta Camusa.

Alžir leta 1938. Meursault je tih in skromen uslužbenec v zgodnjih tridesetih, ki se udeleži pogreba svoje matere, ne da bi potočil eno samo solzo. Naslednji dan preživi z Marie, kolegico iz službe, in se znova hitro vrne k vsakdanjim opravilom. Rutino kmalu prekine srečanje s sosedom Raymondom Sintesom, ki Meursaulta povleče v svoje spletkarjenje. Vse skupaj doseže vrhunec na peklensko vroč dan, ko se na plaži zgodi nekaj tragičnega.

Linhartova dvorana // 21.20 // Oče mati brat sestra

V strukturo triptiha uokvirjena melanholično zabavna študija odnosov med odraslimi otroki in odtujenimi starši, postavljena v tri različne države. Zmagovalni film letošnjega beneškega festivala.

Prvo poglavje: Oče. Jeff in Emily se vozita po zasneženih cestah severovzhodne Amerike, da bi obiskala ekscentričnega očeta. Že med potjo, še bolj pa ob srečanju, privreta na dan njuni tekmovalnost in različnost. Drugo poglavje: Mati. Samozavestna, a dokaj hladna angleška avtorica v Dublinu pričakuje obisk svojih dveh hčera, Timothee in Lilith. Čeprav stanujejo blizu, se srečajo le enkrat letno. Tretje poglavje: Brat in sestra. Francija. Billy in Skye se odpravita v pariško stanovanje nedavno preminulih staršev. Ob pregledovanju in odnašanju stvari na dan privrejo spomini.

Kinodvor

Mala dvorana // 19.00 // Fiume o morte!

Igor Bezinović / Hrvaška, Italija, Slovenija / 2025 / 112 min / hrvaščina, italijanščina

Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov.