Tokrat se lotevamo določenih skrajševalnic/skrajšank ali besedotvorno rečeno, sklopih, ki jih uporabljamo predvsem pri tvorjenju krajših besedil na družabnih omrežjih, raznih chatih ali SMS-ih. 

Obravnavali smo sledeče primere: 

Ker – kateri

Ab – ali bi

Auš – ali boš

Aš – a veš

Dab – da bi

Seum/sem – se bom

Seuš – se boš

Kudab/kp – kot da bi 

Danauš – da ne boš

Nkat – enkrat

Popa – potem pa

Koda/kuda - kot da

Kes – kje si

Zanč – zadnjič

Pol – potem

Kot smo ugotavljali, se ti izrazi pojavljajo na začetku izražene misli in se redko ali nikoli ne pojavljajo skupaj ali v zaporedju. Klicala je tudi klicateljica Etica, s katero smo v debati prišli do ultra urbanih izrazov v obliki francoskega verlaina oziroma balkanske šatre, prek tega pa fenomen, recimo jim polovičark. V tem delu oddaje smo pobezali sledeče primere: 

vra / ler / vrj /