IndieRE 2.0 konferenca: Sodobni diskurzi o glasbi

IndieRE 2.0 konferenca: Sodobni diskurzi o glasbi
26.–27. september 2024 
Projekcijska dvorana, Mestni muzej Ljubljana
FB dogodek

Vabljeni na mednarodno glasbeno konferenco IndieRE 2.0: Sodobni diskurzi o glasbi, ki se bo v Mestnem muzeju Ljubljana odvila med 26. in 27. septembrom. Dvodnevna konferenca prinaša predavanja različnih priznanih strokovnjakinj in strokovnjakov, raziskovalcev, univerzitetnih profesoric, glasbenih novinarjev in svobodnih pisk, ki v svojem raziskovalnem in publicističnem delu obravnavajo različne zanimive in aktualne glasbene teme ter družbene fenomene, povezane z glasbo.

Vstop prost. Predavanja bodo potekala v angleščini. 

URNIK

četrtek, 26. september @ Projekcijska dvorana, Mestni muzej Ljubljana
14.00–15.15 Robert Bobnič (SI): Generiranje glasbenega okusa 
15.30–16.45 Jasna Babić Zrimšek (SI): Ni prostora za stare pankerje: Ali še obstaja povezava med subkulturno teorijo in prakso?
17.00–18.30 JR Moores (UK): Kako napisati knjigo o »heavy« glasbi

petek, 27. september @ Projekcijska dvorana, Mestni muzej Ljubljana
14.00–15.00 dr. Nina Dragičević (SI): O avditorni revščini
15.15–16.30 dr. Irena Šentevska (RS): Pojoči Beograd: Popularna glasba v Srbiji v bermudskem trikotniku globalno-regionalno-lokalno
16.45–17.45 Kate Molleson (UK): V zaledju: Raziskovanje hierarhij glasbenih žanrov
18.00–19.00 John Doran & Sapphire Goss (UK): Kaj je to, kar stoji pred mano? Heavy metal in modernizem

PROGRAM

Generiranje glasbenega okusa: Robert Bobnič 
Priporočilni algoritmi že več kot desetletje spodbujajo poslušanje glasbe na spletu. Med ključnimi spremembami, ki smo jih lahko opazili v tem času, so rušenje »vratarskih sistemov«, prodor tehnološkega kapitala na področje kulture, nove ekonomije in nove estetike, ki tvorijo algoritemsko kulturo, in ustvarjanje z umetno inteligenco. Priporočilni algoritmi z izračunavanjem okusa ali preferenc npr. samodejno ustvarjajo personalizirane sezname predvajanj. V zadnjih letih je bilo o vplivu pretočnih platform in algoritmov veliko razprav, ki so večinoma problematizirale razvrednotenje in fragmentiranje omnivornega (»liberalnega«) glasbenega okusa. Kako radikalno se danes v primerjavi s preteklostjo razlikujeta poslušanje glasbe in glasbeni okus? Na podlagi različnih primerov se bo predavanje najprej osredotočilo na razvoj priporočilnih sistemov in njihovo potencialno povezovanje z generativnimi (velikimi jezikovnimi) modeli umetne inteligence. V nadaljevanju pa na konkretne primere spreminjajoče se vloge okusa kot (družbenega) razlikovanja, vključno z novimi klasifikacijami glasbe (wave, core, vibe), glasb na platformah (TikTok) in memefikacije glasbe.

Robert Bobnič je doktorski študent medijskih študij in raziskovalec na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njegovo raziskovalno delo je osredotočeno na učinke »komputacije« na internetne kulture. Je nekdanji odgovorni urednik redakcije za kulturo in humanistične vede na Radiu Študent in dolgoletni sodelavec Radia Študent.

Ni prostora za stare pankerje: Ali še obstaja povezava med subkulturno teorijo in prakso?: Jasna Babić Zrimšek
Že od začetkov subkulturne teorije se zdi, da teorija zaostaja za »živimi« subkulturami. Takoj ko teorija uspe postaviti temelje, se subkulturne prakse spremenijo. Vedno znova se pojavlja tudi vprašanje, katere, če sploh kakšne, glasbene subkulture danes sploh obstajajo. V času, ki ga zaznamujejo splošna digitalizacija, monetizacija in ponovna krepitev desničarskih gibanj, se je vredno vprašati, kaj je ostalo od živahnega podzemnega etosa, značilnega za 90. leta prejšnjega stoletja. Na predavanju se bomo poglobili v to nehvaležno temo in analizirali, v kolikšni meri se razlikujejo in prekrivajo izhodišča temeljnih subkulturnih teorij in konceptov ter prakse sodobnih »subkultur«. P. S. Namesto pankerjev lahko vstavite katerokoli »staro« subkulturo.

Jasna Babić Zrimšek je diplomirala na Oddelku za kulturologijo in magistrirala na Oddelku za sociologijo na FDV-ju v Ljubljani. Njeno diplomsko delo je bilo nagrajeno s Prešernovo nagrado. Na Mirovnem inštitutu je bila prvi dve leti asistentka pri raziskovalnih Centrih za kulturno politiko in civilno družbo, nato pa je prevzela arhiv inštituta, skrb za založniško dejavnost in urednikovanje spletne strani. Med letoma 2008 in 2012 je bila asistentka na projektih East East Program: Partnership Beyond Borders, sodeluje pa tudi pri različnih raziskovalnih projektih in organizaciji javnih dogodkov Mirovnega inštituta. Od leta 1998 večino prostega časa posveča AKC Metelkova mesto, predvsem Klubu Gromka, kjer skrbi za koordinacijo programa in sovodi glasbene serialke R.A.F.A.L., Darkland in Odprto. Z Dunjo Danial je soavtorica dokumentarnega filma Odpadki druge generacije – po stopinjah nekega punka (2016), ki je prejel nagrado hrupni maček za najboljši glasbeni dokumentarec. Istega leta je pri založbi Sophia izšel njen knjižni prvenec V vrtincu subkultur.

Kako napisati knjigo o »heavy« glasbi: JR Moores
Britanski glasbeni novinar in avtor knjige Electric Wizards: A Tapestry of Heavy Music, 1968 to the Present (Reaktion Books, 2021) JR Moores bo na predavanju predstavil svoj pristop k pisanju knjige o »heavy« glasbi. Dotaknil se bo njenih izvorov, razvojnih smernic in raznolikosti ter epohalnosti komada ‘Helter Skelter’ (1968) skupine The Beatles.

JR Moores je svobodni glasbeni novinar s severa Anglije. Njegove tekste lahko najdemo v medijih, kot so Bandcamp Daily, Vice, The Guardian, ter v različnih drugih tiskanih in spletnih publikacijah. Trenutno je kolumnist za psihedelični rock pri reviji Record Collector in spletnem portalu The Quietus. Njegov knjižni prvenec Electric Wizards: A Tapestry of Heavy Music, 1968 to the Present (Reaktion, 2021) popisuje zgodovino »heavy« glasbe od Black Sabbath do Big Black, kartira njeno evolucijo in daljnosežni vpliv. 

O avditorni revščini: dr. Nina Dragičević
Vprašanja avditornega potenciala vodijo k problemu revščine. In kjer je revščina, je nelagodje. In kjer je nelagodje, obstaja možnost upora.

Dr. Nina Dragičević je pesnica, esejistka in skladateljica. Je avtorica knjig Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021), Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022), Ampak, kdo? (Škuc, 2023) in Auditory Poverty and Its Discontents (Errant Bodies Press, 2024). Za svoje delo je prejela štipendijo Werner Düttmann Fellowship 2023 (Akademie der Künste, Berlin), nagrado dr. Ane Mayer Kansky 2023, Jenkovo nagrado 2021, Župančičevo nagrado 2020, dve nagradi vitez poezije 2018 ter bila finalistka za nagrado Palma Ars Acustica.

Pojoči Beograd: Popularna glasba v Srbiji v bermudskem trikotniku globalno-regionalno-lokalno: dr. Irena Šentevska
Dr. Irena Šentevska bo na podlagi svoje nagrajene knjige Raspevani Beograd: Urbani identitet i muzički video (CLIO, 2023) na primeru Srbije razpravljala o razmerju med žanri svetovne popularne glasbe in domačimi »neofolk« žanri. Kakšna je bila vloga posameznih žanrov popularne glasbe v družbi in medijskih sistemih socialistične Jugoslavije? Kako je dinamika med »mainstreamom« in »obrobjem« vplivala na glasbo v času tranzicijskih pretresov in deregulacije medijev v 90. letih prejšnjega stoletja? Kakšno je danes stanje na področju srbske popularne glasbe in kako ta deluje v globalnih, regionalnih in lokalnih okvirih? 

Irena Šentevska je doktorirala na oddelku za umetnost in teorijo medijev na Univerzi za umetnost v Beogradu. Je avtorica dveh knjig v srbskem jeziku, The Swinging 90s: Pozorište i društvena realnost Srbije u 29 slika (Orion Art, Beograd, 2016) in Raspevani Beograd: Urbani identitet i muzički video (CLIO, 2023). Njeni članki so bili objavljeni pri vodilnih akademskih založbah v Evropi in ZDA, kot so Routledge, Palgrave, Taylor and Francis, Peter Lang, Indiana UP, De Gruyter, Berghahn Books in Bloomsbury Academic. Bila je predavateljica na interdisciplinarnem doktorskem študiju na Univerzi za umetnost v Beogradu ter gostja različnih univerzitetnih oddelkov in kulturnih ustanov iz Beograda, Novega Sada, Ljubljane, Reke, Prage, Gradca, Züricha, Karlsruheja, Tel Aviva in drugod. Kot neodvisna raziskovalka in kustosinja je sodelovala s številnimi ustanovami in umetniki, od Muzeja moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku do slovenske zasedbe Laibach.

V zaledju: Raziskovanje hierarhij glasbenih žanrov: Kate Molleson
Vzpostavljanje kulturnih barier in vratarstvo, statusni simboli in snobizem, »mainstream« in obrobje. Predavanje novinarke, glasbene kritičarke in BBC-jeve radijske voditeljice Kate Molleson bo posvečeno raziskovanju hierarhij glasbenih žanrov in vlogi glasbene industrije pri vzpostavljanju ločnic. Kaj bi bilo treba storiti, da bi jih porušili? Kaj lahko pri tem izgubimo? In kaj pridobimo? Pričakujte predavanje z veliko glasbe, ki bo temeljilo na njeni odmevni knjigi Sound Within Sound (Faber, 2022), s katero je korenito spremenila naš pogled na kanon klasične glasbe.

Kate Molleson je pisateljica, novinarka in radijska voditeljica, ki vodi oddaje na radijih BBC Radio 3 in BBC Radio 4. Njena knjiga Sound Within Sound (Faber, 2022) ponuja alternativno zgodovino klasične glasbe 20. stoletja in je med drugim navdihnila nov festival v londonskem kulturnem centru Southbank Centre. Njeni članki so bili objavljeni v časopisih in na spletnih portalih The Guardian, New Statesman, Prospect, BBC Music Magazine, Gramophone in drugod. V svojih dokumentarnih filmih (BBC Radio 4, BBC World Service) je med drugim predstavila glasbo iz Mongolije in z Grenlandije ter delo etiopske pianistke in skladateljice Emahoy Tsegué-Maryam Guèbrou. Molleson poučuje glasbeno novinarstvo na mednarodnih poletnih tečajih v Darmstadtu. Odraščala je na Škotskem in na severu Kanade, študirala klarinet na Univerzi McGill v Montréalu in muzikologijo na univerzi King's College v Londonu.

Kaj je to, kar stoji pred mano? Heavy metal in modernizem: John Doran in Sapphire Goss
Britanski pisatelj, glasbeni novinar in urednik John Doran (The Quietus, The Guardian, BBC) verjame, da je heavy metal zadnja prava oblika »množičnega modernizma«. Dokumentarni performans oziroma predavanje ‘Kaj je to, kar stoji pred mano? Heavy metal in modernizem’ nas vodi od revolucionarnih prvih faz skozi pol stoletja razvoja in inovacij, od začetkov z Black Sabbath v Astonu blizu Birminghama leta 1970 in kasneje do popularizacijw po vsem svetu z glasbo imen, kot so Mayhem, Napalm Death in SunnO))). Umetnica in filmska ustvarjalka Sapphire Goss z rabo arhivskih, 8mm in VHS posnetkov v živo tvori skrivnostne in strašljive podobe, ki dopolnjujejo Doranovo razpravo. Pomembna pa je tudi zvočna podlaga z glasbo, ki so jo posebej za ta projekt ustvarili norveška art rock skupina Årabrot, Mark Pilkington iz založbe Strange Attractor Press in elektronski producent Ghost Writer. Vabljeni na edinstveno »kinematografsko« izkušnjo v živo. 

John Doran je pisatelj, soustanovitelj in odgovorni urednik britanskega kulturnega portala The Quietus ter glasbeni novinar, ki že več kot dve desetletji piše o heavy metalu in čigar prispevke med drugim najdemo na The Guardianu in BBC-ju. Leta 2015 je pri založbi Strange Attractor Press izšel njegov knjižni debi, memoar Jolly Lad, posvečen njegovi izkušnji okrevanja od alkoholizma, odvisnosti od drog in duševne bolezni, tudi s pomočjo glasbe. 

Sapphire Goss je umetnica in filmska ustvarjalka, ki se ukvarja s hibridnimi gibljivimi slikami in fotografskimi postopki. Njeno delo je bilo predstavljeno na razstavah, predstavah in dogodkih po vsem svetu. 

O projektu IndieRE 2.0
Projekt predstavlja nadaljevanje istoimenskega projekta iz leta 2019 in zajema produkcijo, izmenjavo in distribucijo glasbeno-informativnih oddaj nekaterih najpomembnejših evropskih glasbeno usmerjenih neodvisnih radijskih postaj, ki svojim poslušalcem zagotavljajo svežo urbano in lokalno glasbo. Pri projektu poleg koordinatorja Radia Študent iz Ljubljane sodelujejo tudi Radio Campus (mreža študentskih radijev iz Francije), Radio Corax iz Halleja, EMA RTV iz Seville z mrežo radiev iz Andaluzije, Civil Radio iz Budimpešte, Near FM iz Dublina, Radio Helsinki iz Gradca in Radio Student iz Zagreba. Projekt si prizadeva za povečanje vidnosti alternativnih glasbenikov iz različnih evropskih glasbenih scen, hkrati pa skuša pri tem opozoriti tudi na možne pasti digitalne dobe, ko selekcijo glasbe vse bolj narekujejo razni algoritmi na vladajočih digitalnih platformah.

IndieRE konferenca 2.0 nastaja v koprodukciji Radia Študent, Radia MARŠ, Radia NOR, Mestnega muzeja Ljubljana in partnerjev evropskega projekta IndieRE 2.0.

Projekt financira Evropska unija. Vsebina strani, izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.