Palestinska sprava v Kairu, drugič
V današnjem Kultivatorju bomo kopali in vohljali po Gazi ter Zahodnem bregu. Rivalski palestinski politični opciji Hamas in Fatah sta na mirovnih pogajanjih v Kairu ta teden dosegli spravni dogovor. To ni prvi takšen dogovor, niti ne prinaša ključnih vsebinskih razlik z drugimi sporazumi, saj je v svojem bistvu ponovitev mirovnega dogovora, ki sta ga stranki dosegli že leta 2011, prav tako v Kairu. Najnovejši poskus sprave je obetaven izključno iz razloga, da je Hamas zaradi različnih pritiskov prišel v tako podrejen položaj, da je prisiljen pristati na mnoge kompromise. Da je Hamas pripravljen na spravo s Fatahom, je nakazal že z odločitvijo v sredini septembra, da razpusti administrativni odbor, torej neodvisno lokalno vlado v Gazi. V današnjem Kultivatorju bomo poskusili orisati pritiske, pod katerimi se je znašel Hamas, razložiti ključne razlike med njim in Fatahom, skozi njih pa tudi razloge za razkol, ki se je med opcijama zgodil leta 2007.
Vsebina spravnega dogovora še ni znana v celoti, je pa znano, da sta Hamas in Fatah pristali na oblikovanje enotne vlade. V roku enega leta od podpisa dokumenta se imajo zgoditi parlamentarne in predsedniške volitve. Razlaga Primož Šterbenc z Univerze na Primorskem.
Ena izmed ključnih točk dogovora je nadzor nad mejnim prehodom Rafa med Gazo in Egiptom. Rafa je za prebivalce Gaze ključna, saj vsi ostali mejni prehodi mejijo na Izrael, ki pa pretok ljudi in blaga skozi njih poljubno omejuje. Nadzor nad prehodom bo prevzela Fatahova vlada, kar nakazuje na veliko pripravljenost Hamasa na podrejanje, razloži Primož Šterbenc:
Razkol se je pričel že s parlamentarnimi volitvami leta 2006, na katerih je slavil Hamas. Ker Fatah ni priznal Hamasove zmage, se je leta 2007 odvila kratka vojna, ki se je zaključila s pregonom Fataha iz enklave. Več Šterbenc:
Hamas in Fatah se razlikujeta že na konceptualni ravni. Hamas, ki ga celotni zahodni svet obravnava kot teroristično organizacijo, je edino gibanje, ki vodi oborožen upor proti Izraelu. Več o Hamasu pove novinar MMC Boris Vasev:
Palestinski predsednik Mahmud Abas in z njim Fatah Izraelu nasprotujeta le še deklarativno, de facto pa z njim sodelujeta. Od razkola leta 2007 naprej med opcijama ni prihajalo do večjih zbližanj, razloži Šterbenc.
Večji del dogajanja iz leta 2006 in 2007, ko so prebivalci Gaze najprej izvolili Hamas, kasneje pa je ta pregnal Fatah iz Gaze, je mogoče razumeti v luči podpisa tako Oslovskega mirovnega sporazuma leta 1993 s strani nekdanjega vodje Fataha Jaserja Arafata in Izraelskega premiera Jitzaka Rabina. S podpisom tega dokumenta je Arafat onemogočil možnost za nastanek palestinske države. Več Šterbenc:
Nezadovoljstvo z vlado Fataha in njenimi odločitvami je privedlo do zmage Hamasa na volitvah leta 2006. Hamas je kljub trenutnim razmeram v Gazi, kjer je elektrike dovolj le za tri ure na dan, stopnja brezposelnosti se viša, oskrba z vodo pa je pomanjkljiva, deležen precejšnje podpore prebivalcev. Pritiske nad Hamasom izvaja predvsem palestinski predsednik Abas v obliki nižanja plač vladnih uslužbencev in omejevanja dotoka električne energije, zato je Fatah v Gazi precej nepriljubljena opcija. Odnos Palestincev do političnih opcij opredeli Vasev:
Statistično je podpora Fatahu, sploh v Gazi, precej padla, še posebej v zadnjem času. Izrael je Gazo večkrat napadel specifično iz razloga, da prebivalci niso želeli odreči podpore Hamasu in jih je zato želel kaznovati. V zadnjem času je Hamas večkrat pokazal, da se postopoma deradikalizira. To je storil s priznanjem premirja z Izraelom, saj ga je s tem prepoznal kot državo. Prav tako je Hamas iz svoje ustanovne listine umaknil del, ki ga definira kot vejo Muslimanske bratovščine, torej organizacije, ki je v Egiptu prepovedana. Šterbenc izpostavi, da radikalizirana podoba Hamasa najbolj ugaja Izraelu:
Ker Hamas še vedno uživa relativno visoko podporo prebivalstva, je tako nemogoče trditi, da se je za pot k spravi s Fatahom odločil zaradi notranjih pritiskov. Fatah in Izrael pa nista edina, ki izvajata pritiske od zunaj. Pomembno vlogo pri tem igra tudi Egipt, ki se poskuša ponovno vzpostaviti kot relevantna sila v arabskem svetu. Hamas se je Egiptu poskušal približati že s prekinitvijo povezav z Muslimansko bratovščino v ustanovni listini, razloži Vasev:
Prav tako so za dogajanje v Palestini relevantni odnosi s Katarjem. Slednji je nekdaj podpiral Hamas, vendar je v zadnjem času zaradi pritiskov s strani Združenih arabskih emiratov in drugih kraljevin perzijskega zaliva to podporo postopoma umikal. Razloži Vasev:
Spremembe v razmerjih moči na Bližnjem vzhodu in zaostrovanje razmer za prebivalce Gaze so tako Hamas privedle na pot k spravi s Fatahom. Kaj bo slednja prinesla za Palestince, še ni jasno, je pa pomembno vedeti, kdo v Palestini dejansko vlada. To nista niti Fatah niti Hamas, povzame in zaključi Vasev.
Dodaj komentar
Komentiraj