Južnokorejsko ustavno sodišče je soglasno potrdilo odločitev parlamenta in s tem dokončno odstavilo predsednika Yoon Suk-yeola, ki je v začetku decembra razglasil vojno stanje. Sodišče je tako zavrnilo vse Yoonove pritožbe in razsodilo, da je predsednik z razglasitvijo vojnega stanja prekoračil svoja pooblastila. Spomnimo, nacionalna skupščina je sredi decembra z 204 glasovi za in 85 proti izglasovala njegovo odstavitev, ki jo je moralo v roku 180 dni potrditi še ustavno sodišče. Južnokorejska vlada ima zdaj na voljo 60 dni časa za izvedbo predsedniških volitev. V vmesnem obdobju vršilec dolžnosti predsednika ostaja Han Duck-soo. Proti Yoonu sicer poteka tudi ločen kazenski postopek zaradi poskusa državnega udara.

Nove sirske oblasti so Izrael obtožile, da skuša destabilizirati državo, potem ko je izraelska vojska izvedla napade na sirske zračne baze in kopenski napad na sirsko ozemlje. Po podatkih sirske državne tiskovne agencije SANA je bilo v sredinem napadu izraelske vojske na južno sirsko provinco Daraa ubitih devet življenj, regijska invazija izraelskih vojakov pa naj bi bila najintenzivnejša vse od prevrata bivšega predsednika Bašarja Al Asada.

Izraelska vojska je bombardirala tudi novi center civilne zaščite Islamske zdravstvene uprave v mestu Nakura v južnem Libanonu. V napadu je uničila dve reševalni in gasilski vozili. Na zdravstveni upravi trdijo, da gre za še enega v seriji vsakodnevnih napadov na zdravstvene ustanove in osebje, s čimer jim izraelske vojaške sile želijo onemogočiti opravljanje njihove humanitarne vloge.

Izraelska okupacijska vojska je zatrdila, da je tekom svojega zračnega napada na južnolibanonsko mesto Sidon ubila Hassana Farhata, vodjo Hamasove enote v zahodnem Libanonu. Kot je v svoji izjavi povedal predstavnik za stike z javnostjo izraelske vojske Avichay Adraee, so Farhata targetirali zaradi njegovega organiziranja napadov na izraelske vojaške sile in odgovornosti za smrt vojaka v napadu na izraelsko mesto Safed februarja letos.

Romunsko ministrstvo za obrambo je ob preiskavi ugotovilo, da je bilo kar 466 vojaških rezervistov vpletenih v vojaške aktivnosti v Demokratični republiki Kongo. Poleg tega so v preiskavi identificirali sedem aktivnih vojakov, ki so se med starševskim dopustom tamkaj borili pod poveljstvom Horațiua Potra, nekdanjega predsedniškega kandidata Călina Georgescuja. Preiskava je pokazala, da so vojaki kršili številne pravne in regulatorne postopke, med drugim nenajavljeni odhod iz države in vpletanje v dejavnosti zunaj uradnih vojaških dolžnosti. Od sedmih vojakov trenutno trije ostajajo na starševskem dopustu, ostali štirje pa so se vrnili v svoje enote.

Poslanci latvijskega parlamenta so sprejeli zakon, po katerem morajo državljani držav, ki niso članice Evropske unije, Nata ali Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ob vstopu v državo priložiti podrobne informacije o naravi obiska. Zakon določa, da morajo navesti namen in trajanje obiska, naslov nastanitve in načrt potovanja. Ob parlamentarni razpravi so pravni strokovnjaki poudarili, da je novo sprejeti zakon namenjen zlasti ruskim in beloruskim državljanom, v veljavo pa bo stopil s prvim septembrom.  

Italijanski državni svet je potrdil veljavnost odredb, s katerimi je občina Tržič novembra 2023 zaprla islamski kulturni središči. Kljub zahtevam islamskih kulturnih centrov Baitus Salat in Darus Salaam se je italijanski državni svet s tremi sklepi izrekel v korist tržaški občini. S tem za obe središči še naprej velja prepoved skupnih molitev na podlagi urbanističnih in varnostnih predpisov. Po veljavnem prostorskem načrtu se namreč v objektih ne sme izvajati verskih obredov. Nekdanja županja, ki si je s svojimi protiislamističnimi politikami zagotovila mesto evropske poslanke na listi skrajno desne stranke Lega, Anna Cisint, je po odločitvi sveta dejala, da je zadeva dokončno razčiščena. Mesto Tržič ima zaradi največje ladjedelnice v Evropi Fincantieri veliko muslimansko skupnost, ki jo pretežno sestavljajo agencijski delavci iz Bangladeša.

Srbski študentje danes praznujejo dan študentov, zato poteka več protestnih shodov. Beograjski študentje so ob 14. uri napovedali zbor na Študentskem trgu, od koder bodo krenili na protestni obhod po mestu. 

 

Direktorica Gimnazije v Kraljevu Radmila Murganić je podala odpoved, po tem ko so maturantje izvedli blokado šolskega poslopja in vstop dovolili le učencem 7. in 8. razreda ter njihovim profesorjem. Ministrstvo za šolstvo je medtem vodstvo Pete beograjske gimnazije obvestilo, da so ob izrednem inšpekcijskem nadzoru v začetku marca ugotovili nepravilnosti pri delu šolskega sveta, zaradi česar ga namerava ministrstvo razrešiti in imenovati začasnega. S tem skuša ministrstvo uvesti sebi všečno upravo, ki ne bo podpirala blokade. Učitelji vztrajajo, da šolskega sveta ni mogoče razrešiti na podlagi obstoječega zapisnika o inšpekcijskem nadzoru ter da je potrebno razrešiti vršilko dolžnosti direktorice Danko Nešović in ne šolskega sveta.

Mariborski mestni svet je s 25 glasovi za in 12 proti sprejel občinski proračun za tekoče in prihodnje leto. Občina za tekoče leto pričakuje dobrih 210 milijonov evrov prihodkov, za prihodnje leto pa bo znesek še višji, saj bo dosegla rekordnih 217,9 milijona evrov. Poleg večjih prihodkov pa se bo občina tudi več zadolževala – v tekočem letu za 24, prihodnje leto pa še za dodatnih 23,7 milijona evrov. Dolg občine bo do leta 2026 tako narasel na 122,8 milijona evrov, kar je več kot polovica letnega občinskega proračuna. Velikemu zadolževanju in prodaji občinskega premoženja sta nasprotovali zlasti Slovenska demokratska stranka in Lista za Pravičnost in Razvoj. Pomisleke je mariborski župan Saša Arsenovič zavrnil rekoč, da so krediti nujno zlo, s katerim bodo dokončali zastavljene projekte. 

Izglasovanje občinskega proračuna sovpada s prekinitvijo najemne pogodbe lokalnemu odboru SDS, češ da občina prostore stranke potrebuje za izvajanje lastne dejavnosti. Najemno pogodbo stranke na Grajski 7 se je župan Arsenovič odločil prekiniti že oktobra lani, 7. februarja letos pa je odpoved najemne pogodbe vložil tudi po sodni poti. V SDS so prepričani, da odpoved pogodbe pomeni politični obračun, po podporo pa se zatekajo k mestnemu svetu. Na dnevni red so namreč poleg razprav o občinskem proračunu uvrstili tudi gradivo, s katerim zahtevajo županovo umaknitev tožbe za izpraznitev prostorov in prekinitev vseh postopkov v zvezi z odpovedjo najemne pogodbe. V primeru da želje stranke ne bodo uslišane, bo imel SDS leto dni časa, da trenutne prostore izprazni.

Levica ponovno odstopa od svojega predvolilnega programa. Odločila se je namreč za kolaboracijo in omilitev sklepa, s katerim je odbora za zunanjo politiko in za obrambo pozvala, naj državnemu zboru predlagata razpis posvetovalnega referenduma zaradi povečanja javnih izdatkov za nabavo orožja. Namesto tega zdaj poziva zgolj k široki in vključujoči javni razpravi.  

Pred zbirno točko Kraljev ulice v Ljubljani je dopoldne potekala novinarska konferenca kampanje Pomagam na bone, ki jo v sodelovanju s Kralji ulice organizira Radio Študent. Namen kampanje je, da bi študentje neporabljene bone porabili v obliki donacije sendvičev brezdomcem. Na novinarski konferenci je poleg pobudnic sodeloval tudi državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Dan Juvan. Juvan trdi, da je vlada naklonjena premiku od študentskih bonov proti sistemu javnih menz.

Izjava

A zaenkrat še ni znakov, da bi vlada poskušala te premike izvesti tudi v praksi. Juvan se je pri tem skliceval na ministrstva v domeni stranke Gibanja Svoboda.

Izjava

OFF je spisala vajenka Izabella, zraven je posedal Tilen.