Obala je smeti

Prebivalce in uživalce slovenske obale je v začetku tedna po celotnem obalnem pasu pričakala gmota smeti. Te so kmalu dosegle obalo in povzročile odziv okoljevarstvenih prostovoljcev, nenazadnje pa tudi oblasti. Največje količine odpadkov so opazili in očistili med Izolo in Koprom ter v koprskem mandraču. Prostovoljci, komunala in druge pristojne službe so v zadnjih dneh pobrale približno 20 kubičnih metrov smeti.

Za čiščenje obalnega morskega pasu je pristojen Sektor za varovanje obalnega morja, ki deluje v okviru Uprave za pomorstvo. Njen vodja, Arturo Steffe, pojasnjuje, da je obseg smeti obvladljiv in ne predstavlja kakšne ekološke katastrofe.

Izjava

Štefan Trdan z Inštituta za vode Republike Slovenije se strinja, da ne gre za katastrofalno onesnaženje, obenem pa poudarja, da je količina smeti v severnem Jadranskem morju občutno večja kot običajno. To pripisuje morskim tokovom in vetru.

Izjava

Tokratno onesnaženje se od siceršnjega vsakoletnega razlikuje tako kvantitativno kot kvalitativno. Steffe poudari, da so v tem letnem času vajeni drugačnih odpadkov.

Izjava

Na Sektorju za varovanje obalnega morja poudarjajo, da se redno odzivajo na večje količine smeti v morju - ne glede na turistično sezono.

Izjava

Tudi Trdan poudarja, da je predvsem država odgovorna za čiščenje odpadkov iz morja. Obenem opozori, da je še veliko prostora za izboljšave in da velik del smeti očistijo bodisi prostovoljci bodisi tisti, ki jim čista obala predstavlja ekonomski interes. 

Izjava

Steffe ob tem opozori na pomanjkanje sredstev za polno opravljanje nalog, ki so jim naložene po postavi. Poleg tega pove, da taktično večkrat počakajo, da se smeti zberejo na enem mestu, saj jih je potem lažje pospraviti. To v javnosti ustvarja vtis, da se dela premalo.

Izjava

Kot največji vir onesnaževanja se pogosto omenja italijanska reka Pad. Ta teče skozi dve večji italijanski mesti Torino in Milano. V slednjem je bila denimo šele leta 2002 vzpostavljena čistilna naprava, na kar so dolgo časa opozarjale pristojne evropske službe. Pa tudi sicer ekosistem reke vznemirjajo take in drugačne ekološke katastrofe, spomnimo zgolj na izliv nafte leta 2010.

Izjava

Reka Pad kot možen izvir onesnaževanja postavlja tudi vprašanje pravne odgovornosti. Jadransko morje ščiti nekaj mednarodnih aktov, kot so na primer Barcelonska konvencija, nekaj bilateralnih sporazumov in dve evropski vodni direktivi. Senko Pličanič s Pravne fakultete v Ljubljani poda splošnejši oris relevantnega prava varstva okolja.

Izjava

Štefan Trdan pa meni, da je virov onesnaževanja več in da so ti mnogo bolj decentralizirani. Boljšo rešitev vidi v omejevanju na ravni potrošnikov - na primer z regulacijo plastičnih vrečk.

Izjava