Vožnja na depro

Dobro jutro z Radia Študent! Upamo, da vas nismo ujeli stoječih v jutranji prometni konici, po možnosti med vožnjo na delo. Danes poročamo o delu južnokorejske raziskovalne skupine, ki je proučila povezavo med razvojem simptomov depresije in časom, porabljenim za prevoz na delovno mesto in nazaj.

Raziskovalke in raziskovalci so raziskavo opravili v sklopu obsežne vsakoletne državne študije, ki proučuje splošne delavske razmere v Južni Koreji. Ta se nezavidljivo uvršča na prvo mesto med državami, ko govorimo o pojavnosti depresije ter tudi o dolžini časa, porabljenega za prevoz na delo. V povprečju delavec za prevoz na delo in nazaj v Južni Koreji porabi sto minut dnevno.

Na podlagi obširnejše državne študije o delavskih razmerah je raziskovalna skupina oblikovala vzorec delavstva, starega od dvajset do devetinpetdeset let. V raziskovalni vzorec so vključili zgolj osebe, pri katerih so bili podatki o duševnem zdravju in času prevoza na delo ustrezno predhodno pridobljeni. Simptome depresije so v državni študiji ocenjevali na podlagi vprašalnika dobrega počutja Svetovne zdravstvene organizacije. Povečanje števila simptomov depresije so zaznali pri četrtini opazovanih.

Delavke in delavci so bili glede na dolžino časa, ki ga porabijo za prihod v službo in odhod iz nje, razdeljeni v tri skupine. Prva je obsegala delavke in delavce, ki so za dnevne migracije na delo potrebovali več kot devetdeset minut, druga pa tiste, ki so za pot potrebovali od trideset do devetdeset minut. V tretji skupini so bili delavke in delavci, ki so za pot potrebovali manj kot trideset minut.

S statistično analizo je raziskovalna skupina odkrila linearno asociacijo med dolžino časa, porabljenega za dnevne migracije na delo, in pojavnostjo simptomov depresije. Natančneje: pojavnost simptomov depresije je bila pri skupini delavcev, ki so za pot dnevno porabili več kot devetdeset minut, za šestnajst procentov višja kot pri skupini, ki je za pot dnevno porabila manj kot trideset minut.

Raziskovalna skupina je v obzir vzela več socioekonomskih faktorjev – kot sta denimo dohodek in dolžina delovnika – ki bi lahko vplivali na pojavnost simptomov depresije. Kljub temu številnih posameznih dejavnikov tveganja za pojavnost simptomov depresije ni bilo možno upoštevati. Ugotovitve skupine ne razkrivajo vzročno-posledične zveze med daljšim časom vožnje na delo in povečanim nastopom simptomov depresije. Kot možno razlago mehanizma, po katerem bi lahko daljša pot na delo sprožala simptome depresije, skupina poudarja, da čas vožnje na delo lahko povzroča stres, saj vožnja na delo zahteva veliko fizične in psihične energije.

Pa srečno pot.

Vpliva gradbenih del na Dunajski na psihično zdravje ljubljanskih vozačev se boji Žiga.