Rebalans proračuna

Zanimivo kako se aktualna priprava (rebalans) proračuna za letošnje leto v medijih označuje kot najtrši oreh aktualne koalicije. Seveda je sestavljanje proračuna vedno zahtevna zadeva. Interesov in potreb je veliko, vsako ministrstvo bi si rado zagotovilo čim več sredstev - a vseeno bi si upal trditi, da so imeli finančni ministri do sedaj vedno bistveno bolj zahtevno delo kot letos. Prav zanimivo bo videti s kakšnim presežkom bo ministrstvo "upalo" javno nastopiti, ko bo sprejelo rebalans do sedaj veljavnega proračuna. Za leto 2019 je v uradnih dokumentih finančnega ministrstva še vedno podatek o 53 milijonih evra presežka, torej znesek oz. proračun, ki je bil sprejet (ocenjen) jeseni 2017. Ta dokument je namreč sedaj predmet obravnave in spreminjanja.

Podobno kot sem pred letom dni dokaj natančno ocenil lansko proračunsko leto, sem poskusil realno oceniti tudi letošnje. Kljub povečani nestabilnosti v svetu ter skrbeh glede morebitne nove krize, za letos in tudi drugo leto kakih ocen o zlomu ekonomije vseeno ni slišati. Gospodarska rast naj bi bila v Sloveniji po mnenju vseh institucij sicer nekaj nižja, a še vedno realno blizu 4 odstotke, nominalno pa okoli 6 odstotkov. Za proračunsko načrtovanje je namreč pomembnejša nominalna rast, ker se ta odraža v rasti potrošnje, plač, dobičkov ter posledično v rasti davčnih prihodkov in izdatkov države za plače, pokojnine in material. To so tudi ključne postavke proračuna, ki so tudi v veliki meri predvidljive.

Na spodnji tabeli so tako prikazani podatki o najbolj pomembnih prihodkih in odhodkih proračuna Republike Slovenije. Poleg dejanskih podatkov za 2017, je prikazana ocena za lani in letos ter tudi sprejet in zaenkrat še veljaven proračun (do sprejema rebalansa) za letošnje leto. V kolonah so potem še razlike ter odstotki rasti za zadnji dve leti.

Po vsebini pa najprej navajam osnovne postavke proračuna, tiste, ki jih lahko dokaj točno ocenimo. Med prihodki so seveda tri skupne davčnih prihodkov in sicer:

- od potrošnje - DDV in trošarine,

- davki od plač - dohodnina

- ter od davek od dobička podjetij.

Davčne stopnje ostajajo letos iste, tako da so prilivi odvisni od obsega dohodkov in potrošnje. Kljub predvideni 6-odstotni rasti potrošnje, ocenjujem da bo priliv od teh davke nekaj nižji, torej 5-odstotni. Odstopanja so lahko predvsem pri trošarinah, kot se je zgodilo lansko leto. Lani je namreč država zaradi precejšnje rasti cen goriva celo nekoliko znižala višino trošarine na gorivo in prilivi so bili nekaj nižji kot leto poprej.

Na drugi strani pa predvidevam višji odstotek rasti pri dohodnini zaradi realno povečane obdavčitve. Dohodnina se namreč plačuje na osnovi dohodninske lestvice in če želimo imeti nevtralno obdavčevanje, torej realno enako obdavčitev, bi morali vsako leto lestvico uskladiti z rastjo plač. To smo tudi delali do leta 2013, torej do znanega ZUJF-a. Takrat so se vse uskladitve odpravile in zadnja leta ponovno uvedle, na usklajevanje dohodninske lestvice pa so čisto pozabili (ali pa tudi ne). Posledica je nekaj višja dejanska obdavčitev in tudi za okoli 50 milijonov evrov več prilivov tega davka kot sicer.

Nekaj več prilivov lahko pričakujemo tudi od davka na dobiček. Nižji pa bodo nedavčni prihodki, ker letos seveda ne bo več 270-milijonskih dividend od NLB. Skupni prihodki bodo tako večji za okoli 3 odstotke.

Na drugi strani pa bo nekoliko skromnejša rast odhodkov. Kljub dogovorom o povečanju plač javnega sektorja, bodo skupni izdatki države za te namene, materialne stroške ter socialne izdatke višji za okoli 4 %. Ponovno pa lahko pričakujemo nižji prispevek državnega proračuna za pokojninsko blagajno, torej manjši znesek kot je bil lani. Pokojnine se bodo sicer usklajevale z rastjo plač, a rast mase pokojnin bo zaradi skromnega povečevanja novih upokojencev nekaj nižja, medtem ko je rast mase plač zaradi novih zaposlitev višja in posledično je več tudi prispevkov za pokojnine. Odliv proračuna za te namene bo tako 4 odstotke nižji kot lani. Skupni, redni izdatki proračuna (če jih tako poimenujem) bodo torej s precejšnjo verjetnostjo porasli nekaj manj kot zgoraj navedeni prihodki. Zaradi tega bo osnovni, dokaj predvidljiv rezultat proračuna znašal okoli 2,2 milijardi evrov plusa ali približno še 100 milijonov več kot lani.

Kot se vidi iz tabele, so državni načrtovalci te postavke predlani ocenili bistveno slabše, za skoraj milijardo evrov. "Presenetil" (pozitivno seveda) jih je tako zbran DDV, dohodnina kot prispevek za pokojninsko blagajno. Navedene postavke so tudi za dvesto ali celo več milijonov boljši od pričakovanj. Navedene postavke so tudi za dvesto ali celo več milijonov boljši od pričakovanj - kaj je razlog za tako zgrešene ocene, lahko samo ugibam. Strokovne napake ali namenoma nižji prihodki, da se proračunski apetiti preveč ne povečajo?

Če torej ta osnovni rezultat proračuna lahko res dokaj natančno predvidimo, pa je več odprtih dilem glede prejetih sredstev EU in posledično večjih investicij. Lani so na primer predvideli kar 1,1 milijarde črpanja sredstev EU, a realizacija bo mogoče tudi 400 milijonov nižja, nekaj nižje pa tudi investicije. Za letos so prvotno predvideli nekaj manj črpanja (900 milijonov) in približno toliko investicij, tako da sem podobne številke vključil tudi v projekcijo. Mogoče nam bo letos uspelo iz EU pridobiti nekaj več sredstev, a bo potem tudi več naložb in rezultat v saldu ne bo bistveno odstopal.

Če od vseh prihodkov odštejemo navedene odhodke, dobimo tako imenovan primarni proračunski presežek. Primarni presežek ne upošteva izdatkov za obresti in pomeni dejanski rezultat tekočih proračunskih gibanj. Nato pa od tega rezultata odštejemo še plačane obresti in dobimo končni rezultat proračuna. Obresti so dejansko izdatek zaradi večje proračunske porabe oz. primanjkljaja v preteklih letih, kar pa seveda bremeni tekoče leto, a se spremlja ločeno.

Objektivno torej lahko letos pričakujemo okoli 1,7 milijarde evrov primarnega presežka (3,5 % BDP), kar je seveda daleč najboljši rezultat v zgodovini samostojne Slovenije. Zanimivo, kako ob takšnih številkah vseeno poslušamo očitke o strukturnem primanjkljaju in premajhnem fiskalnem naporu. Vse do leta 2006 se je primarni presežek oz. primanjkljaj gibal okoli ničle, do manjšega presežka je prišlo le v najbolj "pregretih" letih (1 % BDP v 2007 in 2008), pa takrat tega ni nihče problematiziral. Današnja slika je torej bistveno boljša tudi od let z največjo rastjo - le da smo takšen rezultat takrat realizirali z milijardnimi zadolžitvami v tujini, danes pa se ob tem celo še razdolžujemo, torej zmanjšujemo zadolžitev v tujini. To še toliko bolj potrjuje ugodna gibanja v javnih financah.

Za izračun končnega rezultata, torej proračunskega presežka moramo odšteti še izdatke za obresti, ki bodo letos ponovno nižji. Na to ne vpliva toliko zniževanje javnega dolga, temveč predvsem dejstvo, da zapadajo obveznice izdane po višjih obrestnih merah (tudi 4 ali 5 % letno), izdajamo pa nove po enoodstotni ali nekoliko višji obrestni meri. Po teh ocenah bo letošnji proračunski presežek okoli 850 milijonov evrov ali preko odstotka in pol BDP in to s precejšnjo zanesljivostjo. Do manjših odstopanj seveda lahko pride, kakih večji pretresov v ekonomiji pa nihče ne pričakuje, niti ne napoveduje.

Gospodarsko okolje je ugodno in dokler je tako, je tudi prav da ustvarjamo presežek in rezerve za slabše čase. Takšen rezultat je tudi dokaz, da vodimo dokaj vzdržno javno-finančno politiko in da tudi sprejete odločitve in dogovori ne poslabšujejo razmer - čeprav nekateri ves čas napoveduje katastrofično situacijo. Seveda bi lahko še marsikaj storili bolje, a finančna slika je dobra in prav je, da to tudi povemo. In v takšnih razmerah mogoče razrešimo še kako aktualno težavo - ki jih je trenutno več na drugih področjih, k sreči ne na finančnem.