The Death of Rave, 2013

Londonski producent Powell je zaenkrat še velika enigma. S samosvojo glasbo se je znašel nekje na obrobju techna, toda tam tako zelo štrli iz aktualne produkcije, da so ga po vsega treh EP-jih že opazili privrženci zaenkrat še predvsem elektronskih muzik. Precejšen del zaslug za to, da so ga opazili in da se je znašel v kontekstu techna, lahko pripišemo Karlu O'Connorju, ki ga »techno-headsi« poznajo pod njegovim zvezdniškim psevdonimom Regis. O'Connor je eno od skladb s Powellovega prvega EP-ja preoblekel v remiks, hkrati pa je bil tudi tisti producent, ki je Powella – potem ko mu je ta dal svoje posnetke – spodbujal k resnejši glasbeni karieri. Ta je zaenkrat še precej zadržana, toda sodeč po še dveh razmeroma odmevnih EP-jih, ki sta luč dneva ugledala v zadnjega pol leta, bo Powell za glasbeno ustvarjanje morda vendarle našel več časa.

Olje na ogenj razprav o tem, kako klasificirati njegovo glasbo, priliva tudi Powell sam, ko pove, da preprosto ustvarja glasbo, ki mu je všeč. Ta je bila najprej informirana z drum & bassom, junglom in pozneje s clubbersko izkušnjo bass glasbe, toda ta ga je menda tako zdolgočasila, da je s svojim surovim izrazom postavil nekakšno diametralno nasprotje produkcijski izpiljenosti, ki je klubsko elektroniko zaznamovala v drugi polovici prejšnjega desetletja. Navdih je zato poiskal v no-waveu, post punku, EBM-u in industrialu, ga ošilil s funkovskim momentom in spretno namestil v kontekst sodobne plesne elektronike. Rezultat je sveža glasba, ki se enako dobre znajde na plesišču in v domačem fotelju, ter izraz, ki je v najlepši podobi združil izročili post punka in techna. Po skladbi 'A Band', ki smo jo slišali v uvodu, s plošče 'Untitled EP' poslušamo še skladbo 'Rider'.