Deep Medi, 2012

Tunnidge je ime, ki je tesno povezano s kultno založbo dubstep glasbe Deep Medi Musik. Sprva je bilo tako le zaradi portretov, s katerimi okrasi praktično vse izdaje te založbe; od leta 2008, ko je pri njej tudi izdal svojo prvo 12-inčnico, pa vedno znova dokazuje, da tja spada tudi njegova glasba.

Tunnidge pa je običajno tudi ime, ki ga povezujemo z wobblčki in ki le redko iztiri iz precej predvidljive poti. To mu je uspelo le enkrat, s komadom »Tribe«, ki je leta 2011 prav tako izšel pri založbi Deep Medi Musik, in prav zaradi te izjeme je vredno občasno pobrskati po delu tega londonskega producenta. K sreči je zanj zelo plodno leto 2012 zaključil v negenerični maniri in ustvaril EP, ki v resnici ne šprica ravno z inovativnostjo. Odločil se je namreč za varno zavetje dobrega starega dubstepa in naredil tri praktično učbeniške primerke komadov te zdaj že skoraj dinozavrske glasbene zvrsti.

Naslovni komad je hkrati tudi vrhunec EP-ja »Twenty12« in se ob svojem koncu pravzaprav ne konča. Glede na to, da se druga skladba »Orion« nadaljuje v skorajda enaki maniri, le z variacijo melodičnega motiva, lahko oba skupaj poslušamo kot celoto, lahko pa »Orion« poslušamo tudi kot codo naslovni skladbi. Z zadnjim komadom »Take Fight« Tim Langridge prestavi v nižjo prestavo: hitrejše ritme, udarne beate in debele sub base zamenja umirjena, meditativna in rahlo razvlečena kompozicija, zaradi katere EP kot celota rahlo obvisi v zraku.