Reclaim the Fields #2

Reclaim the Fields #2

Oddaja
15. 6. 2018 - 12.00

Začeli bomo z novico o gozdni mafiji v Romuniji. V osrednjem delu pa boste lahko prisluhnili še drugmu delu reportaže iz srečanja Reclaim the Field - mednarodne aktivistične mreže kmetov in sorodnih iniciativ, ki se ga je udeležila tudi delegacija Kilavega Semena. Tokrat bomo poslušali posnetke o francoski kolektivni kmetiji, katera posebnost je participacija v mreži, ki dostavlja hrano militantom na točke upore, o nemški skupnostni kmetiji s svojim »infoshopom« in romunski urbani agrarni iniciativi iz Cluja. Mimo grede pa bomo spoznali še mednarodno okrožnico »Reclaim the Fields« mreže in prevajalski kolektiv »Bla« in »Grai« namenjena tehnični podpori mednarodnim grass-root srečanjem.

V etimološko-etnološkem kotičku pa je beseda meseca: Jelša

Seveda sledi tudi kakšna napoved!

Po zadnjih informacijah Zadruga Urbana načrtuje še zadnjo Alternativno tržnico pred poletnim predahom - predvidoma 3. ali 10. julija!

Predvsem bomo pozorni na benefit dogodke za tovariški kolektiv Jalle Jalle v AKC Metelkova mesto z namenom zbiranja sredstev za obnovo požgane bajte, dva ki sta že napovedana v naši bližini sta:

- petek, 15.6. - Kontejner

- sobota, 23.6. - Gromka

Ne gre pa zamuditi tudi prihajajočega nogometnega turnirja Brcnimo rasizem 23.6. v Ljubljani.

 

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

GOZDNA MAFIJA V ROMUNIJI

 

V Romuniji so v zadnjih dneh maja letos izvedli več kriminalističnih preiskav in preprečili večji posel z ilegalno posekanim lesom v vrednosti 25 milijonov evrov, kar je največja operacija take vrste do sedaj v Evropi. Po poročanju romunskih predstavnikov direktorata za organizirani kriminal so se oglasili na 23 različnih naslovih , med katerimi naj bi bilo več podjetij v lasti avstrijskega lesnega podjetja Schweighofer Holzindustrie.

 

Zgodba z omenjenim podjetjem ima daljšo brado. V letu 2015 je preiskovalna agencija za okolje oziroma Environmental Investigation Agency objavila poročilo dvoletne preiskave o poslovnem modelu avstrijske firme, ki razkriva vso bedo lesnega posla. Tako so na delu ujeli odkupovalce na črno posekanega drevja in posneli fotografije skladiščenega ilegalno posekanega lesa. Schweighofer Holzindustrie je največje v Romuniji delujoče podjetje za predelavo mehkega lesa in pokriva okoli 40 procentov letne produkcije.

 

Karpatski gozdovi v Romuniji predstavljajo zadnje večje površine neokrnjenih pragozdov, ki jih sestavljajo predvsem drevesne vrste, kot so smreka, jelka, bukev in platana in nudijo zatočišče mnogim živalskim vrstam, na primer bizonom, risom , volkovom in medvedom. Po poročanju Greenpeace-a naj bi v Romuniji vsako uro izgubili tri hektare gozda, celotna površina gozda pa se je tako v zadnji dekadi zmanjšala za skoraj 300.000 hektarov.

 

Sedanji uradni pregon je torej nadaljevanje dela nevladnih organizacij. Po poročanju romunskih organov obstaja utemeljen sum, da se že najmanj od leta 2011 dogaja nelegalna trgovina z lesom v Romuniji in poleg manjše skupine dobro organiziranih posameznikov vključuje tudi nekaj ljudi v gozdarskem sektorju in javni upravi, kar pomeni, da je »mafijska podjetnost« zažrta v mnoge pore državnih podsistemov in tako težko izsledljiva. V Romuniji naj bi se po nekaterih podatkih kar polovica lesa posekala brez odobritve revirnih gozdarjev.

 

Schweighofer Holzindustrie je del večjega podjetja Schweighofer Group. V osnovi je to družinsko podjetje z več kot 400-letno tradicijo v gozdarski panogi. Po drugi svetovni vojni sta zakonca Sshweinsteiger modernizirala podjetje, njun inovativni in podjetni sin Gerald pa je podjetje pripeljal od skromnih 1000 kubičnih metrov leta 1956 do tri miljone kubikov razžaganega lesa leta 1997. Naslednje leto so z združitvijo s podjetjem Enso timber postali tudi tretje največje žagarsko podjetje na svetu.

V Romuniji so prvo žago postavili leta 2003, do leta 2010 pa so postavili tri žage in dve tovarni za izdelavo lepljenega lesa, poleg tega pa v letu 2008 še Geraldov hotel s štirimi zvezdicami, saj se poleg osnovne dejavnosti podjetje bavi tudi z nepremičninami in hotelirstvom. Že od prvih razkritij se vodilni v podjetju otepajo vseh očitkov in trdijo, da so to politično vodeni procesi za prikrivanje drugih realnih problemov v gozdarskem sektorju. Medtem ko se preiskava nadaljuje, pa se krčijo zadnja pragozdna prostranstva na evropski celini.

--------------------------------------------------------------------------------------------------------

»Reclaim the Fields« magazin

 

Nadaljujemo s posnetki s srečanja radikalne mednarodne mreže kmetov in sorodnih iniciativ »Reclaim the Fields«, na katerem se je februarja mudila tudi delegacija Zadruge Urbane – lokalno urbano-agrarne platforme in Kilavega Semena ter o katerem smo sicer izčrpneje poročali že v prejšnjih oddajah.

 

Če smo v marčevski oddaji poskušali predstaviti samo mrežo v tokratni nadaljujemo s predstavitvijo nekaterih vključenih iniciativ oziroma kolektivnih kmetij in dejavnosti, ki so izšle iz mreže same te postale avtonomne iniciative.

 

V prejšnjih oddajah smo že spoznali kolektivno platformo za couch-surfanje po skupnostnih kmetijah – Woolfing oziroma o francoski izvedbi »Fourche et champs libre« oziroma "Svobodne vilice in polja", ki predstavlja alternativo »Woofingu«, in govorili o mreži pekov s »prikoličnimi« mobilnimi pekarnami pa smo se pogovarjali s kolektivom "Le fou rapin" oziroma "Koletivom nore krušne peči". Tokrat pa bomo poslušali posnetke o francoski kolektivni kmetiji, katera posebnost je participacija v mreži, ki dostavlja hrano militantom na točke upore, o nemški skupnostni kmetiji s svojim »infoshopom« in romunski urbani agrarni iniciativi iz Cluja (kluža). Mimo grede pa bomo spoznali še mednarodno okrožnico »Reclaim the Filed« mreže in prevajalski kolektiv »Bla« in »Grai« namenjena tehnični podpori mednarodnim grass-root srečanjem.

 

V prvi kmetski sliki, bomo spoznali Bastiana, ki poleg dela na kolektivni kmetiji skrbi tudi za dostavo tovornjakov s hrano lačnim upornikom:

//////////////////////////////////////////////////////////////////

 

S Bastianom se morda srečamo čez eno leto pri dostavi tovornjaka s hrano na kongres anarhistične internacionale, v Kilavemu Semenu pa nadaljujemo z drugo kmetsko sliko, tokrat z Arhelom iz Nemčije:

 

//////////////////////////////////////////////////////////////////

 

Poleg običajnih kmetskih in skupnostnih opravil pa je Arhel tudi eden od članov delovne skupine »Reclaim the Fields« zadolžene za izdajanje letne publikacije. Ta ponavadi izide v času po srečanju mreže in je tudi nekakšen povztek samega srečanja. Poleg tega pa vsebuje tudi predstavitev same mreže in njenih kolektivov oziroma zvezd, kakor jih imenujejo, poroča o aktualnih bojih v katere so posamezne iniciative vpletene in odpira pereče teme:

//////////////////////////////////////////////////////////////////

 

Sicer radikalna kmečka pratika izhaja enkrat letno in je prevedena v vsaj tri jezike: v Angleščino, Nemščino in Francoščino. Letos med drugim upajo, da jim jo bo uspelo prevesti tudi v Španščino in izdati manjši ter z lokalnim kontekstom obogateni verziji v Poljščini in Romunščini. Letošnja verzija sicer še ni izšla, a jo kmalu pričakujemo:

 

//////////////////////////////////////////////////////////////////

 

Tretja kmetska slika pa bo naše poglede iz zahoda obrnila na vzhod in iz ruralnega v bolj urbane vode. Na srečanju smo se pogovarjali s tovarišem iz Cluja (Kluža), kjer že nekaj časa deluje politizirana vrtičkarska iniciativa katere cilj je povečati samopreskrbo lokalne urbane skupnosti:

//////////////////////////////////////////////////////////////////

 

Kakor za vse predhodne kolektive tudi pri temu velja, da se politične aktivnosti ne končajo na področju dostopa do zemlje in hrane. Ena od takšnih dejavnosti, ki gredo onkraj je tudi prevajanje na mednarodnih dogodkih. Iz Reclaim the Field mreže je med drugim izšel tudi prevajalski kolektiv »Bla«, za tem pa še v Vzhodni Evropi pozicioniran kolektiv »Grai«, ki sta s skupnimi močmi uspela vzpostaviti sinhrono prevajanje srečanja v štirih jezikih na visoki ravni. Poleg tega, pa se povezujeta še z drugimi podobnimi kolektivi s katerimi vzpostavljajo mednarodno prevajalsko mrežo namenjeno podpori »grass-root« dogodkov:

//////////////////////////////////////////////////////////////////

 

S to oddajo zaključujemo z »Reclaim the Fields« magazinom. Če vas zanima kaj več lahko obiščete njihovo stran, tja pa se v kratkem lahko obrnete tudi, če bi si želeli prebrati njihovo okrožnico. Kakor je tudi iz tokratne oddajo razvidno gre za pestro mrežo kolektivov s širokim naborom dejavnostmi usmerjenih h gradnji solidarnostne mreže v antiavtoritarnem boju po eni strani in raziskovanju alternativnih praks življenja v skupnosti po drugi.

 

 

Vsekakor pa si lahko kakšen prispevek na to temo lahko obetamo tudi v prihodnji sezoni.

-----------------------------------------------------------------------------------------------------

Etimološko-etnološki kotiček

 

Jerebika

Grm Sorbus aucuparia, tudi jerebičje. Sorodno je rusko rjabika, ukrajinsko gorobyna, belorusko arabina, češko jerab. Praslovansko *erebь je izpeljanka iz pridevnika *erebь v pomenu pisan oziroma grahast. Pomen besede *erebь pa je tudi jerebica ali jereb, ki sta poimenovana po temni grahasti barvi. Rastlina jerebika pa je v jesenskem času, ko na njej zorijo jagode, pravtako pisano grahasta

Jerebika, drevo ali grm s pernatimi listi, značilen po svojih živo rdečih jagodah v kobulih. Zaradi okusnih in zdravilnih plodov je prišla v domačo kuhinjo in domačo lekarno. Iz jagod so pripravljali marmelade, želeje, sokove in kompote za pospeševanje prebave in pri hripavosti. Sveže stisnjek sok iz jagod so pili pri povišani telesni temperaturi in pljučnih boleznih, za zdravljenje ledvic in mehurja. Jagode in cvetove so sušili za čaj in čajne mešanice. Včasih so verjeli, da je otroka, ki počasi raste, koristno okopati v vodi, v kateri so kuhali jerebikine veje.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.