Klemen Petek, predsednik Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU), je študentskim poslancem poslal nov predlog proračuna ŠOU za leto 2021. Ta za Radio Študent predvideva 64.000 € za redno delovanje, torej približno polovico minimalnega zneska (tj. 120.000 €), ki bi bil potreben, da bi radio ohranil sedanji obseg delovanja, produkcijo civilnodružbenih, kulturnih in izobraževalnih projektov ter v povprečju 17 ur živega študentskega programa posebnega pomena v študentskem in občem javnem interesu, ki ga soustvarja več kot 200 honorarnih sodelavk in sodelavcev. Spletna seja študentskega zbora bo v četrtek, 28. 1. 2021, ob 19. uri. Tokrat naj bi po želji vodstva ŠOU potekala brez video prenosa v živo.

Če bi razpolovljeno financiranje s strani ŠOU obveljalo, bi se obseg dejavnosti na Radiu Študent v tekočem letu prepolovil, saj so sredstva s strani ŠOU, četudi so lani znašala 120.000 €, kar je komaj 22 % proračuna Radia Študent, nepogrešljiva osnova za uspešno črpanje projektnih sredstev, ki predstavljajo že več kot 300.000 € na leto oziroma 60 % vseh virov financiranja Radia Študent. Zmanjšanje sofinanciranja s strani ŠOU pomeni zmanjšano sposobnost Radia Študent za črpanje projektnih sredstev (ta omogočajo v povprečju od 60- do 80-odstotno sofinanciranje, zato so sredstva ustanovitelja predpogoj za prijavo številnih domačih in mednarodnih projektov in tudi uspešno črpanje sredstev iz njih).

Tako drastičen padec sofinanciranja s strani ŠOU bi skratka prepolovil izvedbo rednega programa Radia Študent in tudi programa izobraževanj, v okviru katerih na radiu že desetletja brezplačno izobražujemo špikerske, novinarske, tehnične in druge medijske kadre. Ogroženo bi bilo črpanje največjega obsega sredstev za medijske vsebine pri Ministrstvu za kulturo, osrednjega medijskega razpisa v državi. Okleščena bi bila tudi izvedba številnih drugih domačih in mednarodnih projektov, med drugim Klubskega maratona, mednarodnega festivala založništva Tresk, programa nekomercialne glasbene izmenjave s številnimi evropskimi radijskimi postajami v okviru programa Ustvarjalna Evropa, platforme evropske kohezijske politike in drugih.

ŠOU se je torej namesto izničenja in odprodaje Radia Študent glede na tokratno prvo branje finančnega načrta 2021 in zgolj 64.000 € za Radio Študent vrnil k stari taktiki, ki jo uveljavlja od nastopa direktorja ŠOU Andreja Klasinca; torej k finančnemu izčrpavanju oziroma postopnemu nižanju ustanoviteljskih sredstev za Radio Študent in za zagotavljanje študentskega javnega interesa. Za primerjavo: za administrativne stroške in plače zaposlenih na ŠOU je v finančnem načrtu predvidenih 257.000 €.

Predsedstvo ŠOU in študentski zbor zato pozivamo, da še enkrat premislijo, čemu in v kolikšni meri namenjajo študentski javni denar. Verjamemo, da se je po propadlem prvem proračunu ter pritiskih študentske in strokovne javnosti, ki je množično podprla Radio Študent, vsaj del poslank in poslancev študentskega zbora ŠOU zavedel družbeno potrjenega poslanstva Radia Študent. Nadejamo pa se, da bo tudi vodstvo ŠOU zmoglo prepoznati Radio Študent kot pomemben del študentskega javnega interesa na področju kulture in izobraževanja, kar lahko dokažejo zgolj z zagotovitvijo minimalnih sredstev, potrebnih za njegovo preživetje. Nenazadnje trenutna vladajoča koalicija ŠOU izhaja iz 3,8% udeležbe študentk in študentov na volitvah, zato si bodo resno legitimnost za svoje delovanje šele morali pridobiti. V isti sapi zato vodstvo ŠOU pozivamo k ponovnemu odprtju seje za študentsko in širšo javnost, saj smo prepričani, da je to prvi korak k večji demokratičnosti in povrnitvi zaupanja javnosti v študentsko organiziranje pod okriljem ŠOU.