Pazi drek

Pazi drek

Oddaja
6. 4. 2016 - 8.15

 

Sojerjeva ulica

Naj za začetek razložimo zvestemu poslušalcu oziroma poslušalki – in nemara celo bralcu oziroma bralki – in to zgolj zavoljo slušnega oziroma zvočnega konteksa, da pri imenu Sojer ne gre za lika, ki mu je uspelo v Sloveniji napraviti "frizerski imerij", torej za Mič-a iz Mič Stajlinga, ki se slučajno piše Sojer; in ne za 'piši što govoriš' princip, po čemer bi lahko sklepali, da si je ljubljanska srenja omislila poimenovati ulico po ameriškem knjižnem junaku Tomu Sawyerju. Razlog poimenovanja je precej poseben, a do tega pridemo kasneje.

Sojerjeva ulica se nahaja na skrajnem vzhodu Dravelj. Najhitreje rečeno: vanjo trčite, če na poti iz centra sledite Celovški in za obvoznico pokukate za prvo pumpo. Tam nekje-povsod leži zelo prosto razprostrta Sojerjeva; v svoji kapilarnosti pa hrani okoli 50 hiš s pripetimi klasičnimi nujnimi prekletstvi kot so najboljši sosed, vrtec, cestne zebre in v tem draveljskem primeru tudi zdravi in kleni duh po kravjem gnoju, ki se rad razpase ob hladnih večerih in prav takih jutrih.

Hiše na Sojerjevi se preveč razlikujejo, da bi lahko prek prsta ali čika ocenili, ali gre pri tem okolišu za nek enoten davčni, cenovni ali družbeni razred; tu in tam rAskoš in finOča, drugje skup zbite in z raznim šitom natrpane garaže in avtomobili, ki so v svoji karieri delovali v najmanj treh državah; pa potem tista nikoli dovolj opevana klasična malomeščanskost, ki se najbolj kaže v stabilnih železo-betonskih ograjicah, za katerimi navadno stoji skrbno negovan in parceliran vrtiček in za tem prav tako neosebna vila.

Nemara je za to malo raznolikost kriva ravno kapilarnost same ulice – ta ni klasično ravna kot dila, ampak se praktično razliva prek svojih bokov na sever, na jug in dalje na vzhod, kjer se razleže ob Celovški. Za optimalno 200 metrov kratko, a razvito ulico ima tudi veliko sosed, kar je za večino ulic redkost. Sojerjeva meji še na Vodnikovo cesto, Kunaverjevo, Klopčičevo, Dražgoško in Draveljsko ulico. Človek bi pomislil, da je moral biti stari Sojer jako pomembna ali zajebana persona. A temu ni čisto tako.

Sojer je morda že bil persona, s katero si moral računati – a nikakor ne v smislu, kakor ponavadi dojemamo poimenovanje neke ulice. Pri poimenovanju Sojerjeve, ki se je sicer zgodilo v prvem letu druge svetovne vojne, torej v letu 1939, ne gre za trkanje po prsih za tem kraljem ali onim, za tem ali onim perorincem ali za ta ali oni pokol ali zmago. Če upoštevamo moderne tehnološko-družbene nareke, ki pravijo, da če nisi na internetih, ne obstajaš, potem tudi Sojer ni. Poleg nekaterih modernih desnih predstavnikov javnosti namreč ni nobenega sledu o kakšnem takem liku, da bi bil že tistega daljnega leta tak car, da bi si zaslužil ulico. A natolcevanja o pomembnosti Sojerja so evidentna, ko prek javno dostopnih podatkov ugotovimo njegov poklic. Tip je bil – krčmar.

Sojer je bil v resnici malo več kot krčmar, saj je na tem mestu menda stala cela, takoimenovana Sojerjeva domačija, po kateri je poimenovano celo področje. Pa naj se še kaka krčma, obcestni motel, pajzel, restavracija ali gostilna pohvali s tako laskavim komplimentom, če se lahko.

A o Sojerjevi domačiji, prav tako kot o kakšni pomembnejši Sojerjevi žlahti ni bilo tekom tega raziskovanja najdenega prav nič. Saj tudi danes ne obstaja; o njeni stari lokaciji pa tudi ni nič znanega, zato lahko mirno z zadržkom pripomnimo, da jo je bodisi odnesla vojna vihra ali poznejše ekonomsko cvetenje Ljubljane... .

Summa summarum: To, da se Sojerjeva sploh imenuje po domačiji, ki je nekoč tod kraljevala in koder so se nekoč menda zbirali stari mojstri zidarji in druga polmestna in polkmečka drhal, kakor si predstavlja domišljija, si lahko sama ulica ali celo tamkajšnji prebivalci štejejo v čast in ponos. To je zgodovinski spomin, in to lokalni, ki pa ga je urbanistika zatajila brez potrebe, saj se še danes sprašujemo med sabo, pri katerem kafiču kdo živi in pri katerem kafiču kaj je – in navsezadnje, pri katerem kafiču se dobimo. Bolje to, kot pa da se celotna okolica imenuje po kakem političnem kljukcu, o katerem se še vsi nadaljni rodovi prepirajo, ali je bil vreden tega ali ne.

Po Sojerjevi je spoštljivo gazil Biga.

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness