Eden od precej preprostih razlogov za popularnost videoiger se skriva v tem, da svojim igralcem ponujajo paleto vlog. Si želite igrati Boga? Dano. Heroja? Diktatorja? Odličnega ljubimca? Ni problema. Trenerja vaše najljubše športne ekipe? Samo recite. A za tiste, ki so se želeli postaviti v kožo, pardon, perje nagajive gosi, je bila videoigralska pokrajina presenetljivo gluha. Do sedaj.

Untitled Goose Game je torej igra o goski, ki se prikrade v spokojno predmestje in naredi razfuk v idiličnem življenju tamkajšnjega prebivalstva. Ker ne nastopate s strelnim orožjem ali posebnim znanjem borilnih veščin, bo to malenkost težja naloga, a vseeno ena tistih, v katerih boste uživali iz dna srca. Namreč, v spokojnem predmestju so stvari prav boleče porihtane in na svojem mestu; vrtički so perfektno urejeni, trgovinica ob cesti ima popolno razporeditev vsakdanjih gospodinjskih izdelkov, starejši pari na objestni verandi sipajo čaj in sušijo perilo. Z eno besedo: odurno. Vse skupaj prav kliče po teroristu, kakršen ste vi; gos, ki s svojim kljunom vleče, trga in podira, občasno koga prestraši s svojim nenadnim izpadom gaganja, včasih s svojim perjem razpiha skrbno pomedeno listje. 

Gos je mogoče voditi s tipkovnico, miško ali kontrolerjem, vendar priporočamo kombinacijo prvih dveh. Žival sama po sebi ni posebej gibčna ali hitra, ima pa seveda to veliko prednost, da je ljudje zlepa ne opazijo, dokler jim njena dejanja ne pridejo navzkriž z opravki. Dokler se boste vzdržali nepotrebnega gaganja in opletanja s krili, boste stealth kot tisti polandroidi Deus-Exa. A špil seveda terja, da se vpletete globlje. Zakaj bi samo tackali po pokošenih travah in lužah, ko pa jim lahko uničite vse, kar jim je drago? Trgovine, vrtove, otroke, idilo? Malomeščanstvu okoli sebe morate zagreniti življenje tako, da bodo kleli, jokali in kričali od groze. Sfukati jih je potrebno, popolnoma jih je potrebno sfukati. 

Trik je v tem, da vam nihče ne bo storil ničesar hudega. Tu ni “game over” situacije, kjer bi vam stari vrtnar preprosto stopil za vrat od besa. Mogoče vas bo spodil iz vrta, mogoče vam bo iz kljuna izpulil korenje, ki ste si ga drznili ukrasti, in ga zasadil nazaj na svoje mesto. A to je tudi največ, kar si lahko privošči. Gos mora ostati vztrajna in prebrisana. Skočila bo do vodnega ventila in odprla škropilne sisteme. Do kože premočeni vrtnar bo obstal v šoku, preden bo stekel za vogal, da bi zaprl pipico; a gosi ne bo več tam. Stekla bo na vrt in raznesla vrtnarju tako ljube buče na vse strani sveta. In medtem ko bo stari prdec ugotavljal, kaj se sploh dogaja, ko bo tekal iz enega konca na drugega in reševal, kar se rešiti pač da, bo gos mimo njega pretihotapila vse, kar mu je ljubo: termosko, radio, grablje in vse sorte pridelkov. Njam, njam.

Edini cilj Untitled Goose Game je torej razčefuk, v katerem je edina obveza tistih nekaj nalog, ki vam jih v alinejah poda sama igra. Na žalost nas anti-spoilerska zakonodaja obvezuje, da jih ne izdamo, a ves čas obvladujejo fino mejo med zabavo in izzivom. A dovolite, da se vrnemo k izvirnemu vprašanju: zakaj bi želeli od vseh mogočih in nemogočih likov igrati prav nagajivo neimenovano gos? Gos v kontekstu te igre ni le preprosta pernata žival, niti ne agent kaosa v situacijski komediji. Je veliko več kot to: je lomilec okov, je skrita želja vseh fovšljicih milenialcev, ki se jim obrača ob potrošniških sanjah svojih staršev. Gosji razčefuk baby-boomerske idile je osvobajajoča fantazija, za katero niste vedeli, da jo hočete. Neimenovana gos ni tihi ubijalec ali glasni psihopat, ampak njuno popolno zlitje; najboljši videoigralski približek Bugs Bunnyja doslej. S korenčkom vred.