PRO-TEZA #3

PRO-TEZA #3

Oddaja
31. 10. 2015 - 9.00

Poslušalke in poslušalci! Tokratna pro-teza ne bo le premišljala položaja ene posamezne generacije v sodobni družbi. Namesto tega se bomo posvetili medgeneracijskemu pogovoru o tematiki boja za enakost žensk. Sprehodili se bomo skozi zgodovino in analizirali ne le posameznih bojev, ki potekajo v določenem obdobju, ampak predvsem širši družbeno-ekonomski kontekst, ki določene pravice omejuje ali na drugi strani omogoča aktivno delovanje. V oddaji povezujeva misli treh sogovornic, s katerimi sva izpraševali položaj ženske ter možnosti njenega boja. Slišali bomo Antonijo Todić, Vlasto Jalušič in Maco Jogan.

Če želimo govoriti o ženskah, je dobro najprej vedeti, kdo ali kaj sploh so? Antonijo Todić, sociologinjo in članico Inštituta za delavske študije, smo tako povprašali, kdo je sodobna ženska? Ali sploh obstaja ter kakšna je njena identiteta?

>>Izjava se nahaja v posnetku.

Začeti pri identiteti sami je torej korak v napačno smer. Ta namreč ni nekaj, kar samo po sebi povezuje ženske kot enotno skupino, ampak je povezana z drugimi življenjskimi okoliščinami, kot so na primer razred, nacionalnost, ali spolna usmerjenost.

V Sloveniji se nujnost upoštevanja različnih aspektov, ki vplivajo na položaj posameznice, pokažejo na primer pri stopnji tveganja revščine in pri višini plač oziroma kasneje pokojnin. V Sloveniji so glede na stopnjo tveganja revščine najbolj ogrožene starejše ženske. Poleg tega ženske prejemajo v povprečju za 24 odstotkov, torej skoraj četrtino, nižje pokojnine kot moški. A tudi s tem ni zgodba končana - poleg spola in starosti so še drugi vplivi na ekonomsko in socialno pozicijo starejše ženske - predvsem nekdanje kmetice in delavke v tovarnah so tiste, ki imajo tako nizke pokojnine, da je resno ogrožena njihova zmožnost preživetja.

Zaslužna profesorica na Fakulteti za družbene vede, Maca Jogan, raznolikost pogosto enotnega dojemanja skupine žensk prikaže na primeru razlik v prioritetah različnih skupin žensk, ki so se nekoč in se še danes borijo za svoje pravice:

>>Izjava se nahaja v posnetku.

Kateri so primarni in kateri sekundarni problemi, s katerimi se soočajo ženske? Bi moral biti fokus na enakosti na trgu dela, morda enakovredni delitvi dela v gospodinjstvu ali vstopu v akademske kroge? Jogan predstavi razvoj na področju vstopa žensk v univerze, s katerim se je raziskovalno ukvarjala:

>>Izjava se nahaja v posnetku.

Akter, ki ima v veliki meri moč vplivati na enakost prek zakonodaje in različnih ukrepov ter spodbud, je država. Kasneje bomo slišali, kakšne različne vloge je država na področju enakosti igrala pred in po osamosvojitvi, zaenkrat pa se osredotočimo na zakonodajo samo. Ali je ta eksplicitno diskriminatorna? Jogan predstavi rezultate ene od svojih raziskav.

>>Izjava se nahaja v posnetku.

Med drugim je torej postalo jasno, da obstaja nizko prepričanje oziroma zavedanje o možnosti sprememb na področju enakosti. A dejansko je v zadnjem stoletju prišlo do številnih sprememb, ki so imele realne učinke na področju enakosti. Kako so se države, ki so pri tem stale na nasprotnem bregu, primerjale glede enakosti žensk ter na kakšne načine je bila zakonodaja tista, ki je pravzaprav zelo konkretno omejevala njihovo delovanje?

>>Izjava se nahaja v posnetku.

Skozi veliko, ključno spremembo se je v zadnjih desetletjih sprehodila, morda bolje rečeno privlekla, Slovenija. Vprašale smo se, kaj je tranzicija s svojo težnjo po redomestifikaciji ženske pomenila za enakopravnost ter za dejansko enakost med spoloma. Kateri so elementi prejšnje in sedanje države, ki se najbolj razlikujejo in ustvarjajo razična podporna okolja za enakost? Nadaljuje Todić:

>>Izjava se nahaja v posnetku.

Na čemu pa je temeljil boj, ki je pripeljal do vključujoče socialne države, na kateri je vsaj delno temeljila emancipacija žensk? Katere so bile vrednote, ki so vodile državo v oblikovanju sistema? Odgovarja Vlasta Jalušič, raziskovalka na Mirovnem inštitutu:

>>Izjava se nahaja v posnetku.

Medtem ko socialna država omogoča določeno raven stabilnosti in varnosti, ki imata pomemben vpliv na enakost, pa se težava pojavi v ignoriranju nekaterih drugih tematik. Kot omenjeno, gre pri tem za teme, kot sta seksualnost in nasilje. Katere so torej omejitve tako imenovanega državnega feminizma? Nadaljuje Jalušič.

>>Izjava se nahaja v posnetku.

Dandanes je socialna država na udaru, enake možnosti se z varčevalnimi ukrepi napada že vrsto let. Ti se sedaj prenašajo v ustavna in zakonodajna določila, s čimer postajajo vedno bolj trdoživi in, konec koncev, trajni. Istočasno se poudarja druge pristope, ki manj stanejo in naj bi imeli znaten vpliv na enakost, kot so na primer kvote. Todić sva vprašali, kje je pomen tovrstnih idej in kako se v tem primerjata nekdanja in sedanja Slovenija?

>>Izjava se nahaja v posnetku.

Več akterjev, ki vzporedno delujejo na različnih institucionalnih in družbenih nivojih, je torej ključnega pomena pri prizadevanju za doseganje enakopravnejših položajev obeh spolov. Po pričanjih raziskovalcev in žensk samih je obremenjenost teh večja, razpolaganje z ustvarjenimi dobrinami pa manjše. Omenjena neenakost je tesno povezana z družbeno ali razredno neenakostjo, ki je skozi zgodovino ohranjala andocentrično družbo.

V osemdesetih letih so se začele odvijati intenzivnejše spremembe, vsaj kar se tiče institucionalnih oziroma konvencionalnih ureditev na področju enakosti spolov. Skozi kratek pregled pomembnejših konferenc nas popelje Jogan:

>>Izjava se nahaja v posnetku.

Konvencije kot zunanje okoliščine sicer notranjega političnega dogajanja so torej osnova za delno preprečevanje retradicionalizacije na področju spolnih vlog. Kako sicer to dejansko vpliva na samo organiziranje in delovanje podrejenega družbenega razreda, nam nadaljnje pojasni Jogan:

>>Izjava se nahaja v posnetku.

Če je torej namen konvencij premagovanje horizontalne in vertikalne segregacije med spoloma, zakaj je v vsakdanjem življenju ta še vedno tako prisotna? Kaj jo pravzaprav podpira in ohranja, kljub plemenitim namenom podpisnikov različnih dokumentov? Svoje mnenje poda Todić:

>>Izjava se nahaja v posnetku.

Patriarhalni odnosi kažejo na hierarhijo med spoloma in znotraj njih. Težnja po individualni svobodi pa lahko pripomore k večji kompetitivnosti med moškimi in ženskami, med starejšimi in mlajšimi moškimi ter nenazadnje tudi med ženskami samimi. Problem se pojavi, kadar razumemo svobodo kot nasprotno enakosti, svobodo spola kot svobodo do potrošniškega življenja in feminizem kot popularno kulturo, ki izgubi ves svoj politični potencial. Govori Jalušič:

>>Izjava se nahaja v posnetku.

Svoje poglede sogovorka utemelji tudi na lastni izkušnji, ki nekako reprezentativno razkriva družbeno konstrukcijo spolnih shem z izbiro igrač, knjig, oblekic ter predvsem s spodbujanjem spolno želenega vedenja že v zgodnjem otroštvu:

>>Izjava se nahaja v posnetku.

Pomen feminizma se tako danes interpretira v dveh ključnih smereh, ženski kot posameznici ter ženski kot neločljivem delu družbe. Več o razliki med marksističnim na eni ter liberalnim feminizmom na drugi strani, nam pove Todić:

>>Izjava se nahaja v posnetku.

Tisti, ki ne reflektirajo svojega položaja v družbi in se ujamejo v pasti naturalizacije in esencializacije razlik med spoloma, zagovarjajo ter ohranjajo svoj položaj. Ali tiči za tem kaj več kot navadna preživetvenga strategija? Todić pove:

>>Izjava se nahaja v posnetku.

Z odgovorom se strinja tudi profesorica Jogan, ki razlagi doda pomen privilegijev, zaradi katerih se določenim skupinam žensk ni potrebno zavzeti za emancipatorni boj.

>>Izjava se nahaja v posnetku.

Zgodovinski cilj kolektivnih feminističnih bojev je prav gotovo doseči razmere za ekonomsko neodvisnost žensk od moških. To pa ne pomeni nujno isto kot bogatenje, pridobivanje statusnih simbolov in moči. Privilegirane ženske imajo pod sabo veliko drugih žensk, ki imajo žal slabši položaj, so izkoriščane, nižje plačane. Vendar lahko skupino privilegiranih žensk v obstoječem sistemu zaznavamo v povsem drugačni luči, poudari Jogan:

>>Izjava se nahaja v posnetku.

Podano misel o neenakih položajih žensk znotraj kapitalističnega produkcijskega sistema zaključi Todić:

>>Izjava se nahaja v posnetku.

Kaj je potrebno storiti v prihodnje? Katerim področjem posvetiti več pozornosti in raziskovanja, katere so trenutno najbolj pereče teme? Svoj pogled nam predstavi Jalušič:

>>Izjava se nahaja v posnetku.

Jalušič nadaljuje z mednarodnim vidikom in dejanskimi možnostmi za realizacijo in delovanje na prej omenjenih področjih spolnosti, nasilja ter vprašanja socialne države:

>>Izjava se nahaja v posnetku.

Čisto na koncu se od vas, drage poslušalke in cenjeni poslušalci, poslavljava s kratko mislijo Mace Jogan o ključnosti poznavanja zgodovine za nadaljnje nujno potrebne boje:

>>Izjava se nahaja v posnetku.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness