9. 2. 2013 – 12.00

Vstaja traja!

Audio file

Komentiramo skromno število žensk in feminističnih stališč na javni tribuni v organizaciji DSP 31. januarja v Cankarjevem domu in poslušamo svetli izjemi, govora Barbare Rajgelj in Darje Zaviršek, ki je govorila v imenu nove ženske iniciative Nič več brez nas žensk! Z vami bomo delile tudi svoje vtise z ustanovnega sestanka te skupine. Sledijo utrinki pogovora z umetnico Zvonko T. Simčič ob njenem novem projektu Tiha moč/Sledi, ob koncu oddaje pa poslušamo indijsko feministko, profesorico književnosti in pesnico Mamto Sagar. Govorila bo o okoliščinah nastanka njene pesmi Dharma/Adharma: o medverskih bojih, ki se v Indiji zanašajo na ginocidno taktiko; na skupinska posilstva in uboje žensk. Ob tem komentiramo pravkar sprejete strožje kazni za spolno nasilje in nadlegovanje v Indiji.

*

Plejlista:

Patti Smith: Piss Factory (05:02)

Eartha Kitt: I Want to be Evil (03:30)

Katarina Juvančič: Mene nema /I do not exist (03:45)

Krudas Cubensi: La Gorda (04:48)

Joan Jett: Bad Reputation (02:48)

From Monuments to Masses: To Z (Repeat) (06:48)

*

Najprej priporočilo in opravičilo v enem: v poslušanje priporočamo intervju z Vstajniškimi socialnimi delavkami, ki ga je za oddajo Ni še gotovo! na Radiu Študent posnela Jerneja Brumen. Govora je bilo o naraščajoči politični korektnosti protestov in o strategijah ter zahtevah, ki to vljudnostno previdnost in poskuse centraliziranja gibanja motijo, napadajo in izvižgajo z ženske, telesne, čustvene perspektive. Intervju lahko poslušate v arhivu oddaje Ni še gotovo! z dne 31. januar 2013. Obenem se v imenu oddaje Sektor Ž opravičujem Vstajniškim socialnim delavkam, saj smo v prejšnji oddaji predvajale intervju s Sonjo Lokar in jo pri tem predstavile kot članico njihove skupine, kar ne drži. Sonja Lokar sodeluje v novoustanovljeni skupini Nič več brez nas žensk!

*

Čigave vrednote, čigav razpad?

Na javni tribuni s patetičnim naslovom »Slovenska kultura sredi razpada vrednot«, ki je prav tako potekala 31. januarja v Cankarjevem domu v organizaciji Društva slovenskih pisateljev, je v približno petih urah nastopilo vsega skupaj sedem govornic: Gaja Brecelj (Umanotera), Elena Pečarič, dr. Valerija Korošec (obe Stranka enakih možnosti Slovenije), Mateja Kožuh Novak (Zveza društev upokojencev Slovenije), dr. Darja Zaviršek (Nič več brez nas žensk!), Barbara Rajgelj in dr. Ksenija Vidmar Horvat – slednji dve v svojem imenu.

Tribuna je še pred začetkom upravičeno razjezila skupine, ki so se znašle na seznamu podpornikov in udeležencev, ne da bi jih kdo za to vprašal. Vstajniške socialne delavke so se odzvale z izjavo, da ne želijo biti del tega dogodka, ker je Cankarjev dom namenjen elitni kulturi, ki si je večina ne more privoščiti, in ker – citiram – »vstaja ne potrebuje zlitja odmevov v predstavnike; je dovolj glasna in artikulirana na ulici«. Na tribuni torej niso sodelovale, ker zagovarjajo neposredno demokracijo in ker je, citiram, »med taistimi predstavniki veliko takšnih, ki so bili del gibanja v osemdesetih in ki so bili potisk državotvornega procesa ter s svojimi težnjami po nacionalnem poenotenju pozabljajo, da je del nacionalnega projekta tudi izbris, izkoriščanje migrantskih delavcev, neplačano žensko delo, ki ostaja v senci, strukturna revščina celotne prekerne generacije, zapiranje ljudi v institucije, ker je norost ne-všečna«. Izjavo so zaključile z mislijo: »Nam pa norost ugaja veliko bolj kot intelektualizem, saj izpolnjuje naša življenja bistveno bolj!«

Sama se sprašujem, zakaj mora biti med artikulirano govorico in spontanim, besnim nastopom na ulici nujno nepremostljiva razdalja ali celo razkol. Poleg tega se sprašujem, če smo se v tem trenutki sposobni ad hoc samoorganizirati do te mere, da bi lahko na neposreden način ne samo odločali, temveč tudi spremenili in sami upravljali vse tiste zapletene sisteme, ki jih že desetletja prepuščamo drugim: od izobraževanja do zdravstva, od kmetijstva do gospodarstva. Ko gre za dilemo med neposredno demokracijo in sistemom zastopništva, se skratka sprašujem, ali se ti dve možnosti dejansko izključujeta. Zdi se, da je dilema lažna, da po nepotrebnem zožuje spekter taktičnih možnosti. Včeraj, ko se nas je na protestih zbralo čez dvajset tisoč, in na vseh prejšnjih demonstracijah, smo počele več stvari hkrati: izvajale smo pritisk na tiste, ki odločajo v tem trenutku, se znova distancirale od raznih poskusov poenotenja gibanja v en sam program, ob tem pa smo hrabrile druga drugo, se pogovarjale, vzklikale, se smejale in, da ne pozabimo, poslušale, kaj imajo povedati druge in drugi.  

Na tribuni v Cankarjevem domu je v svojem imenu nastopila Barbare Rajgelj, pravnica in aktivistka za lezbične pravice, ki je naslovila tudi nekatere teme, na katere opozarjajo vstajniške delavke. Takole je začela: »Zaradi finančne, gospodarske in socialne krize, ki je prizadela večino prebivalstva, se zdi, da ni čas za odpiranje identitetnih vprašanj, torej vprašanj klasičnih človekovih pravic. Tudi med vstajniškimi gibanji je relativno malo zahtev povezanih z večjo zastopanostjo žensk v javni sferi, strogo ločitvijo države in verskih skupnosti, enakopravnostjo gejev in lezbijk, ureditvijo statusa in plačila pravičnih odškodnin izbrisanim, povračilom škode zaradi zlorab tujim delavcem.« V nadaljevanju bomo poslušali posnetek preostalega dela govora:

// IZJAVA //

Na tribuni v Cankarjevem domu je v imenu ženske skupine Nič več brez nas žensk! govorila Darja Zaviršek. Pravim ženske skupine, ker v njihovem manifestu, ki vam ga priporočamo v branje, feminizem ni omenjen. Na ustanovnem sestanku iniciative 30. januarja so povedale, da se feminizmu izogibajo zaradi njegove stigme, ker bi ta ženske prej odgnal kot približal gibanju. Zanimivo je, da se od feminizma distancirajo tudi Vstajniške socialne delavke. V intervjuju za oddajo Gotov je! so povedale, da zato, ker imajo v skupini glede tega različna mnenja in ker »ne marajo raznih –izmov«. Če se mi pri argumentaciji prve skupine – torej feminizem kot stigma – zdi žalostno to, da se na ta način negira ves boj za uveljavitev feministične politike, ki je ni mogoče enačiti z žensko politiko, me druga argumentacija – feminizem kot ideologija – nehote spominja na stališče Svetlane Makarovič. Ta je večkrat izjavila, da ni feministka, njena argumentacija pa je bila približno taka: vsak –izem je kolektiven in s tem poneumlja, poenostavlja, jaz pa preveč cenim svojo individualno svobodo, da bi pristala na kaj takega. Če se vam zdi, da dlakocepim: besede, ki jih uporabljamo v svojih bojih, s katerimi označimo same sebe, so pomembne - v tem trenutku, ki se zdi resnično zgodovinski še toliko bolj.

V feministični oddaji Sektor Ž nadaljujemo s predvajanjem posnetka govora doktorice Darje Zaviršek, ki se je na javni tribuni v Cankarjevem domu poleg Barbare Rajgelj še najbolj približala tistemu, kar bi lahko štelo kot izjava, podložena s feministično, ne zgolj žensko zavestjo. Govorila je v imenu ženske iniciative Nič več brez nas!

// IZJAVA //  

Za konec še vabilo k podpisu njihovega manifesta. Zbirajo jih na svoji spletni strani.

*

Protesti proti nasilju nad ženskami v Indiji

Indijo že tretji mesec prevevajo množični protesti zaradi brutalnega skupinskega posilstva in nato smrti 23-letne študentke na privatiziranem in slabo nadzorovanem javnem prevozu v Delhiju. Februarja 2013 je indijska vlada brez javne razprave sprejela zakon, s katerim je zvišala minimalno zaporno kazen za skupinsko posilstvo, posilstvo mladoletnice ali posilstvo, ki ga stori policist ali predstavnik oblasti, na 20 let, z možnostjo podaljšanja na dosmrtno zaporno kazen. Ob tem je zavrnila predloge feminističnih skupin, da bi se ukinili poniževalni zdravniški pregledi žrtev pred sojenjem storilcem, da bi uvedli celovito psihološko in zdravstveno oskrbo žrtev, da bi kriminalizirali družinsko nasilje, prav tako pa se ohranja imuniteta politikov in vojaških sil.

V tem času se dogajajo novi zločini v zakonskih zvezah, družinah, nad revnimi ženskami in nad ženskami iz najnižje kaste Dalit. Izvaja jo policija v zaporih in vojaki na konfliktnih področjih. Odstopil ni še noben politik, ki je ali je bil v sodnem postopku zaradi spolnega nasilja. Spolno nasilje je del širšega družbenega nasilja in nadlegovanja žensk na javnih mestih. S tem so ženske sankcionirane zaradi udeležbe v javni sferi in tarče nezadovoljstva zaradi povečevanja ekonomskih razlik med srednjim in delavskim slojem ter tarče medverskih konfliktov.

Indijska feministka, pesnica in profesorica kannadske književnosti Mamta Sagar je prva indijska književnica, ki je o nasilju neposredno spregovorila v svoji poeziji. Prisluhnimo komentarju njeni pesmi Dharma/Adharma, s katero je obsodila brutalen ginocid, skupinska posilstva in umore žensk leta 2002 v Godhri, ki so se odvili zaradi konfliktov med fundamentalističnimi skupinami hindujcev in muslimanov. Intervju je bil posnet leta 2010, ko je Mamta Sagar gostovala na Škucevem festivalu Živa književnost.

// INTERVJU //

*

Zvonka T. Simčič

Med včerajšnjo 3. vseslovensko vstajo je tudi v Kulturnem centru Tobačna 001 potekal svojevrsten umetniški protest. Dogodil se je pogovor med Zvonko T. Simčič o njenem novem vizualnem projektu Tiha moč/Sledi ter doktorico Alenko Spacal, ki je sodelovala v projektu z idejno zamislijo ter teoretsko osnovo, pogovor pa je povezovala sokustosinja razstave, doktorica Petja Grafenauer.

Zvonka T. Simčič je s tem projektom zaokrožila več svojih performansov na temo oploditve samske ženske, matere samohranilke, prekerne delavke v kulturi, hkrati pa se je odzvala na najbolj aktualne družbene probleme. Doktorica Alenka Spacal, ki je že marca 2013 na Lezbično-feministični univerzi predavala o prvem performansu Zvonke T. Simčič v tem ciklu, Doulas  “ad utero, ab ovo”, je o feminističnem presežku tega projekta Zvonke T. Simčič povedala naslednje:

// INTERVJU //

Doktorica Alenka Spacal je tudi pojasnila, kako projekt feministično sprevrača motiv Lepe Vide. Sama umetnica Zvonka T. Simčič pa je povedala, kako je skozi projekt doživljala ta motiv.

// INTERVJU //

Razstavo v KC Tobačna 001 si lahko ogledate do 1.marca. 27. februarja bo v sklopu projekta izveden performans Pripevanja, petja v trajanju zvenenja glasu navznoter, z gostjama Bogdano Herman in rezijansko ustvarjalko Silvano Paletti.

*

Napovedi, vabila

Sobota, 9. februar, ob 22.00, Menza pri koritu: karnevalski benefit Rdečih zor v podporo naslednji festivalski ediciji s karaokami, DJ programom in pustnimi maskami na temo »spolnih spak« ali »pokvek«; »gender freak show«. FB dogodek.

Rdeče zore k sodelovanju pri 14. festivalski ediciji vabijo prostovoljke/ce za praktično pomoč pri izvedbi dogodkov in fotografe/inje za dokumentiranje festivalskega dogajanja. Pišite jim na: @email

KUD Transformator vabi na delavnico Soba za ženske: Medgeneracijski spol, namenjeno samo ženskam. Na njej bodo s pomočjo tehnik gledališča zatiranih obravnavale spolno neenakost in nesorazmerno porazdelitev moči v družbi. Brezplačno delavnico vodi Barbara Polajnar, potekala bo v Mariboru in v Ljubljani. Prijavni rok za mariborsko delavnico je 11. februar, za ljubljansko pa 18. februar. Kontakte lahko dobite na spletni strani KUD Transformator ali na blogu Rdečih zor.

Globalna akcija One Billion Rising ali Milijarda vstaja (proti nasilju nad ženskami), ki smo jo predstavljale že v prejšnji oddaji, bo potekala tudi v Ljubljani - pred parlamentom. Če želite na valentinovo plesati proti nasilju nad ženskami, pridite pred parlament ob 16.30.

Lezbično-feministična univerza vabi v februarju na delavnico trash pisanja feminističnega manifesta Femanifist 2 in na bralni krožek Anonymous readers. Na prvi delavnici se bomo poigrale z ustvarjanjem in parodiranjem feminističnega manifest/iranja. Na bralnem krožku pa bomo tokrat debatirale o kratki prozi avstralske pisateljice George Egerton Keynotes iz leta 1893, v kateri je upodobila Novo žensko 19. Stoletja. Več informacij lahko dobite na njihovi spletni strani.

Avtorji del

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.