Domorodci Aka in telesni zajedalci

Ob zadnjem premlevanju o zdravilni moči konoplje smo se v Vsemogočni travici pred tedni dotaknili njenega potenicala v boju proti posledicam malarije. Če konoplja v primeru malarije vpliva predvsem na zmanjšanje posledic okužbe,  pa naj bi bil učinkovita tudi proti samim telesnim zajedalcem. Kot domnevajo raziskovalci, je uživanje trave pri nekaterih afriških domorodcih povezano prav s tem namenom, za zatiranje in preprečevanje nezaželenih notranjih parazitov pa  konopljo uporabljajo tudi tradicionalne vaške skupnosti v nekaterih indijskih zveznih državah.

Zadnja dognanja, ki nakazujejo na možen vpliv gandže pri spopadanju s telesnimi zajedalci, segajo v  Srednjeafriško republiko, oziroma v porečja reke Kongo. Antropolog Edward Hagen z washingtonske univerze je s sodelavci pod drobnogled vzel približno 400 pripadnikov in pripadnic staroselcev Aka, maloštevilnega pigmejskega plemena, ki šteje vsega 400  pripadnikov, za katerega je značilno, da je eno zadnjih, ki se preživlja z lovstvom in nabiralništvom. Med plodovi, ki se pogosto znajdejo v malhi predvsem Akajev in manj Akajk, pa so tudi konopljini vršički.

Kot navaja Hagenova študija, objavljena v začetku lanskega leta v reviji American Journal of Human Biology, je več kot 70 odstotkov vprašanih moških pripadnikov plemena Aka navedlo redno uživanje konoplje, ki jo povezujejo z izboljšanjem razpoloženja in krepitvijo telesne moči. Kulturo kajenja gandže, ki sicer ni povezana s šamanskimi, religioznimi ali kakšnimi drugimi metafizičnimi rituali, je kasneje potrdila tudi prisotnost THC-ja oziroma tetrahidrokanabinolne kisline v urinskih vzorcih. S travo se zakajajo predvsem mlajši Akaji, medtem ko med Akajkami ta razvada, bržkone zaradi takšnih družbenih pravil skupnosti, ni razširjena. Po podatkih raziskave naj bi jih uživanje konoplje navedlo le 6 odstotkov.

Čeprav domorodce ob porečju Konga h konoplji ne vabijo konkretni terapevtski nameni, ampak povsem običajni, rekreativni razlogi, povezani z dobrim psihofizičnim počutjem in s psihoaktivnimi razsežnostmi gandže, pa raziskovalec Hagen predvideva, da bi uživanje rastline na Akaje lahko imelo tudi prav posebne zdravilne učinke. V urinskih vzorcih Akajev, v katerih je bil prisoten višji nivo kanabinoidov, se je nahajala manjša količina jajčec različnih telesnih zajedalcev, značilnih za to območje. Ta povezava in obratno sorazmerje med THC-jem, prisotnim v urinu, in paraziti je antropologa vodila do preproste domneve, da bi prvi utegnil preprečevati telesne zajedalce, za katere so nabiralniške kulture toliko bolj dovzetne*. Skupaj z nikotinom naj bi zajedalce zaustavila že v pljučih, skozi katera med dihanjem v telo vstopajo številni med njimi.

Centralnoafriško domorodsko pleme Aka pa ni edino, katerega uživanje konoplje povezujejo z zatiranjem telesnih parazitov. V nasprotju z omenjenimi staroselci, ki so omenjenih zdravilnih učinkov trave deležni nezavedno, pa je drugače v nekaterih indijskih zveznih državah. V Uttarakhandu, Himachal Pradeshu in Andrah Pradeshu različne vaške skupnosti za boj proti notranjim zajedalcem namensko uporabljajo različne konopljine pripravke, za podobne namene pa gandža služi tudi v Ugandi. Prebivalci ruralnih območij na severu te afriške države pa terapiji s konopljo ne podvržejo ljudi, pač pa piščance - kot najpogostejše prenašalce zajedalcev. Ko govorimo o slednjih, naj konoplja ne bi učinkovala zgolj na specifične, pač pa na vse od glist, različnih vrst črvov in nenazadnje do že omenjenih in malarijo prenašajočih plazmodijev.

Ob tem, ko se ob vseh ugotovitvah in pričevanjih vpliv konoplje na zatiranje telesnih zajedalcev ponuja kot enostaven, a logičen zaključek, pa so strokovne razlage, na kakšen način kanabinodi učinkujejo na parazite, še v povojih. S tem pa bliže predvidevanjem kot znanstveno potrjenim dognanjem. Nekatera od teh gredo v smeri parazitom lastnega endokanabinoidnega sistema. Tega naj bi tagirali s konopljo zaužiti kanabinoidi in s tem usodno vplivali na njegovo delovanje, kar pa seveda ne velja za vse vrste parazitov. Spet druge domneve, če ob koncu današnje oddaje omenimo le dvoje najbolj izpostavljenih, pa ključno vlogo pri konopljinem zoperstavljanju zajedalcem pripisujejo terpenom. Gre za sestavine eteričnih olj in smol, ki jih ob konoplji vsebujejo tudi številne druge rastline, njihova učinkovitost pri zaviranju in uničevanju nekaterih zajedalcev, kot so amebe, različne praživali in tudi gliste, pa je že bila dokazana.

*Popravljeno in dopolnjeno.
 

Rubriki pomaga cveteti BudSizon.eu.