Acerbic distribution,

od leta 2010 deluje kot samoorganizirana distribucija knjig, katere cilj je anarhistično in ostalo radikalno politično literaturo narediti dostopno za širši krog zainteresiranih. Osredotočena je na knjige, pamflete in revije. Izbor literature je delo ekipe Acerbic distribution, ki pa rada prisluhne tudi sugestijam zainteresiranih ostalih. Osrednje mesto imajo zgodovina, teorija, biografije, politične analize, poročila, vse povezano z antiavtoritarnimi boji delavk in delavcev. Ponudba ni stalna in je odvisna od marsičesa, denimo od poti tovarišev, ki soustvarjajo prostor samoorganiziranega anarhističnega založništva, včasih od naključnih srečanj, pogosto od energije, ki ostaja od drugih političnih angažmajev.

Acerbic v zadnjem časa dela na vzpostavitvi lastne knjižne produkcije. Prvi rezultati so že tu, ambicije pa so ta esperiment še razviti. Ne glede na to se da z malo sreče pri Acerbic še vedno dobiti tudi kakšen kos anarhistične in druge radikalne politične literature, ki nam je prišel pod roke. Vse delo, ki ga vlagamo v Acerbic distribution je prostovoljno. Morebitne donacije so namenjene lastni produkciji, ki pa še vedno temelji na principih naredi-sam in tovariški vzajemni pomoči.

Distribuiramo pretežno tisto, kar radi beremo (beremo seveda tudi marsikaj drugega). Poleg tega distribuiramo tudi literaturo, za katero menimo, da bi utegnila pozitivno vplivati na lokalne politične diskusije ter pripomogla k širjenju določenih praks samoorganizacije in politične artikulacije. Motivacija Acerbic ekipe je zelo jasna in osebna: dobiti dostop do zanimive literature, sodelovati v zanimivih in politično produktivnih diskusijah, spotoma spoznati zanimive ljudi doma in po svetu, z njimi navezati kontinuirane zavezniške odnose ter se preko vsega tega naučiti, kako bi utegnila izgledati samoorganizirana kolektivna aktivnost in kako oblikovati strukture, ki bi jo omogočale oziroma podpirale tudi na daljši rok. Vse zgolj zato, ker verjamemo, da je brezrazredna družba brez kapitalizma dober projekt, ki nas zadeva povsem osebno, ki ga je šele potrebno realizirati in katerega del želimo po svojih zmožnostih biti. Izhajamo iz zelo realnih potreb – branje, mišljenje, neodtujena komunikacija etc. -, ki jih skušamo zadovoljiti na nekoliko drugačen način. V času, ko globalna dostopnost vseh vrst storitev prežema vse vidike našega dojemanja življenja, se nekateri vendarle ne pustimo oropati radostim in zadregam, ki jih prinašajo neposredni stiki med ljudmi. Knjige, ki so v vseh teh letih obogatile zaloge Acerbic distribution (in potem našle pot do bralcev in bralk), smo tako sami ali ob pomoči naših prijateljev in prijateljic prinesli iz New Yorka in Londona, včasih z obvozom mimo Berlina ali Zagreba. Skozi vse te logistične izzive se je potrdila osnovna premisa, da so knjige zelo simpatično orodje za navezavo novih stikov med zanimivimi ljudmi. Kar se povsem tehničnega vidika logistike tiče, bi se seveda lahko zanesli na poštne storitve, a tega – razen zelo izjemoma – ne počnemo. Ne zato, ker bi ne imeli denarja, temveč zato, ker je to dolgočasno in nas oropa številnih novih srečanj. To pa so vendarle tiste niti, za katere želimo, da bi bila iz njih sestavljena naša življenja.

Ime Acerbic distribution izhaja iz kratkočasnega in v nekem obdobju uspelega poskusa razvijanja odnosa do banalij vsakdanjega življenja, ki bi šel onkraj cinizma in defetizma. Z njim je povezan tudi socialni eksperiment, katerega razsežnosti ostajajo za zdaj neznane.

Najboljša priložnost za neposreden kontakt z Acerbic distribution je na alternativni tržnici na Metelkovi ali po mailu.

https://acerbic.avtonomija.org

***********************************************************************************

Slovenija: ženske še vedno ubijajo

Nika, Terezija, Marina, Nataša, Romana, Marija, Mojca, Jožica, Zinka je le nekaj imen žensk, ki so jih v zadnjem letu dni v Sloveniji umorili njihovi družinski člani, najpogosteje partnerji oziroma nekdanji partnerji. Na njihova nasilno končana življenja ter predvsem na strašljivo sostorilstvo uradnih organov in večjega dela družbe je ob 8. marcu opozorila feministična ulična intervencija Črnih mačk.

Črne mačke opominjajo, da se družbeno in sistemsko nasilje nad osebami, ki so dojete kot šibkejši spol, znatno povečuje in da na vseh nas leži odgovornost, da naredimo vse, da to ustavimo. V nadaljevanju navajamo izsek iz njihovega komunikeja: "pomagati [nam ne more] nobena policija. Dobro vemo, kako izgledata prijava in obravnava posilstva in jasno je, koliko in kaj počne policija v primeru prijavljenega nasilja, zalezovanja in umora. Odziv teh služb je pogosto sorazmerno travmatičen s samim dogodkom preživetega nasilja. V vsakem primeru pa ta pride šele, ko je že prepozno - ko je oseba že posiljena, pretepena ali mrtva. Zato vsak apel k uradnim prijavam in vabljenje policijskih organov na javne tribune ob 8. marcu, same po sebi razumemo kot akt sistemskega nasilja."

8. marec ni zgolj praznik boja, je tudi opomnik, da ne glede na uradne puhlice, pomemben del patriarhalnega sistema še vedno tvorijo najbolj nizkotne prakse: ubijanje žensk kot del reproduciranja spolno zaznamovanih odnosov moči; medicinsko nasilje nad ženskami, denimo v obliki prisilne sterilizacije, o čemer so v zadnjem letu poročali iz ZDA in Češke republike. In pogosta relativna prizanesljivost do storilcev v primerih nasilja nad ženskami, tudi v primerih posilstev.

Svet: 8. marec je praznik boja

Navkljub novim totalitarnim prijemom številnih držav po svetu, tudi v Sloveniji, so se 8. marca marsikje v številnih mestih vendarle odvili ulični protesti.

V Pakistanu so se protesti odvili v mestih Islamabad, Karachi in Lahore. Eno od osrednjih gesel je bilo 'proti pandemiji patriarhata', ulice pa so bile polne navkljub močnim verskim silam, ki skušajo kontrolirati ne samo ženske, njihova telesa in življenja, temveč tudi njihovo politično delovanje.

Med osmo-marčevskimi protesti v Južno-afriški republiki je bilo v mestu Durban napadenih nekaj izložb izpostav globalnih korporacij, v Mexico Cityju v Mehiki pa se je oblast tako zelo prestrašila dostojanstva in moči žensk, da so glavni trg obdale z nepredirno železno ograjo. V Indiji so ženske, ki so močan del več mesecev izjemno aktivnega gibanja kmetijskih delavcev in delavk, tudi 8. maraca s protesti zahtevale umik neoliberalnega paketa reform na področju kmetijstva.

Protesti so se zvrstili tudi v številnih drugih državah Latinske Amerike in Azije, tradicionalno močni pa so bili navkljub letu epidemije in represije tudi v nam bližjim Italiji in Grčiji.

Grčija: vojna proti ljudem se nadaljuje

V zadnjih mesecih praktično ne mine Črna luknja, da vanjo ne bi uvrstili vsaj kratke novice o dogajanju v Grčiji. Zadnji tedni na jugu Balkana minevajo v vedno večjem stopnjevanju družbenega odpora zoper vedno bolj represivne državo. V kontekstu rastočega nezadovoljstva splošne populacije z brutalnimi oblikami vsiljevanja zapovedanih načinov obnašanja, ki jih je tudi grška država vsilila pod krinko zaščite pred Covid-19, prihaja do zlivanja različnih političnih procesov in delov družbe v gibanje odpora do oblasti.

Študentsko gibanje že tedne s protesti in zasedbami prostorov univerze zahteva umik novega zakona o visokem šolstvu, ki med drugim na univerzah odpira policijske postaje. Hkrati vedno večjo vidnost pridobiva gibanje solidarnosti z gladovno stavkajočim političnim zapornikom Dimitrisom Koufodinasom. Sedaj je zavrelo tudi ljudem, ki sicer ne veljajo za militante antiavtoritarnega gibanja.

Ko je prejšnji vikend policija ponovno nadlegovala ljudi v atenskem kvartu Nova Smirna in enega človeka hudo pretepla, je to v sicer za oblast relativno neproblematični soseski sprožilo vihar. Sledila sta dva dneva protestov proti policijskemu nasilju, ki so se mu pridružile tudi številne navijaške skupine več atenskih klubov. Protesti so se sprevrgli v spopade s policijo v katerih so bili pripadniki slednje večkrat tisti, ki so morali bežati.

Toda policijska ofenziva navkljub spoštovanja vrednemu odporu ljudi ne popušča. Danes ob 6 zjutraj so nepregledne policijske sile napadle administrativno poslopje Aristotelove univerze v Solunu, ki je bilo v zadnjem času zasedeno in pretvorjeno v vozlišče organiziranja študentskega odpora zoper že omenjeni zakon in splošno državno represijo.

V času policijskega napada je bilo v stavbi 100 ljudi, od katerih jih je bilo 33 aretiranih. V zasedeno stavbo so najprej vdrli zamaskirani pripadniki zasebnih varnostnih služb. Študente in študentke so zvezali in posneli z videokamerami. Šele nato je na prizorišče prišla posebna policijska enota in ljudi tudi uradno odpeljala v neznano. Ob 9ih so študentje in študentke še vedno vztrajali v drugi zasedeni stavbi v kampusu in sicer v Šoli za gledališče, ki pa jo je policija tudi že obkolila. Med operacijo je policija zablokirala glavne ulice v centru Soluna, da bi študentom in študentkam preprečila prihod na univerzo.

Skupščina študentov in študentk je včeraj sicer sprejela odločitev o tem, da se danes opoldne zasedbo administrativne stavbe zaključi. Dejstvo, da so oblasti stavbo nasilno izpraznile le nekaj ur pred siceršnjim koncem zasedbe, jasno kaže, da je tisto, kar oblasti v resnici zanima čim bolj brutalno sankcioniranje upornih in organiziranih študentov in študentk.

*************************************************************************************

22. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore

Rdeče zore vas vabimo, da se nam pridružite na 22., tokrat v večji meri spletni, ediciji mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala!

Čeprav že komaj čakamo koncerte, diskusije in poplesavanje v živo, smo se vseeno odločile_i, da se borba mora nadaljevati, pa čeprav iz varne razdalje. 8. marec je naš praznik in prav je, da svoj prostor zavzamemo ženske* in kvir osebe ter predstavimo svoje umetniško, intelektualno, ustvarjalno in drugo tako ali drugače podcenjeno, a pomembno delo. Čas je, da se tudi na medmrežju slišijo naši glasovi in da odmeva naš smeh. Navkljub virusu, oblastniški represiji in pregonu drugačnosti smo še vedno tu. Delamo, ustvarjamo, skrbimo za skupnost in gojimo odpor.

Četrtek, 11. 3., ob 19.00

Ingver in GverilkII (tokrat v duetu, saj tretja gverilka pričakuje ingverja zdaj zdaj). Dogodek si boste lahko ogledali tukaj.

Četrtek, 11. 3., ob 21.00

Federico Luz: Da geht die Sonne unter!