Kontra-informator: 25. november – dan spomina, boja in upora proti nasilju nad ženskami 

25. novembra so po svetu potekali številni feministični protesti proti nasilju nad ženskami. Dan obeležuje umor sester Mirabal, ki jih je 1960 zaradi upora proti diktatorskemu režimu Rafaela Trujille v dominikanski republiki umorila tajna policija.

Sheyla Condor // Ni una menos en las carceles tambien // Germinal // APO

Intervju – družba militarizma v državi izrahell

Pogovarjamo se s tovarišico iz gibanja »Movement of Refusals in Israel«. Kot množica ostalih kritičnih glasov v sionistični državi se je po vzpostavitvi fašistične vlade in njene vojne morije odločila za emigracijo.

Intervju – kdo je ekspert za migracije?

S tovarišem smo na petkovi infokafani debatirali o avtonomiji migracij in produkciji vednosti o migracijah. Vprašali smo se, kdo je lahko ekspert na področju migracij, je kriterij akademski prestiž, ki ga nudi naziv, ali sama izkušnja migracije? Kdo je tisti, ki lahko producira znanje?

*********************************************************

Kontra-informator: 25. november – dan spomina, boja in upora proti nasilju nad ženskami 

25. novembra so po svetu potekali številni feministični protesti proti nasilju nad ženskami. Dan obeležuje umor sester Mirabal, ki jih je 1960 zaradi upora proti diktatorskemu režimu Rafaela Trujille v dominikanski republiki umorila tajna policija. Simbolno je postal dan boja proti nasilju nad ženskami najprej v Latinski Ameriki.

Na temu mestu velja izpostaviti velike proteste v Peruju, ki jih je še dodatno zmobiliziralo predsednica, ki se je želela politično okoristiti na račun tega da je ... ženska. Protesti proti nasilju nad ženskami in patriarhalnemu sistemu, so potekali v luči nedavnega skupinskega posilstva in umora Sheyle Condor v katerega je bilo vpletenih več policajev. Med drugim se je eden od njih po šestih mesecih zapora vrnil na delavno mesto. Kaj ti bo predsednica, če je del patriarhalnega sistema...

Tradicionalno so se odvijali tudi protesti »No una menos« – »Nit ena manj« v argentini. Široko zavezništvo proti patriarhatu se je združilo pod sloganom »vivas y desendeudadas nos queremos« – »druga drugo hočemo živo in brez dolgov«, kar je naslavljalo povezavo med fizičnim in ekonomskim nasiljem, ki so ga ženske izaraziteje deležne v čedalje bolj zaostrenem razrednem konfliktu argentinske družbe. Anarhistični blok je v sklopu mobilizacije naslovil nekatera manj popularna vprašanja, s sloganom »Ni una menos en las carceles tambien« – »Niti ena manj tudi v zaporih« so anarhistke opozorile na zadnja primera dveh sumljivih smrti med zapornicami in izrazile podporo trans osebam, ki so v Latinski Ameriki podvržene grozovitim in številčnim fimicidom, ena od zadnjih žrtev je bila Sofia Fernandez.

Številni protesti so se odvili tudi v Evropi. Močno italijansko gibanje »No una di meno« je bilo letos antimilitaristično, njihov krovni slogan je bil »razorožimo patriarhat«, v sklopu katerega so mobilizirale tudi tovarišice iz tržaškega Germinala. Med drugim so zapisale: 

»Vojna, ki jo doživljamo v živo, postaja paradigma družbenih odnosov: normalizira nasilje, razčloveči telesa, briše poti osvoboditve v imenu logike sovražnika, ki vse uničuje. Vojna postane vojno gospodarstvo, ki ukinja temeljne storitve, kot so šole in zdravstvo. Vojna z namenom financiranja velikega posla ponovnega oboroževanja ukinja pravice v imenu obrambe naroda.« 

Veliko pozivov iz različnih strani je bilo tudi v grčiji. Skupina proti patriarhatu, Anarhistične politične organizacije APO se je 25. novembra, na dan spomina, boja in upora proti nasilju na podlagi spola in sistemu, ki ga poraja in neguje pridružila mobilizacijam v Atenah in Solunu. Med drugim so v skupini zapisali: 

»Nasilje na podlagi spola je institucionalno-sistemsko nasilje in je sestavni del državne in kapitalistične brutalnosti. Znotraj družbenega telesa ga goji in reproducira sistem oblasti sam, da bi razdelil in fragmentiral zatirane. Državni organi, ki arogantno razglašajo, da jim je mar za odpravo nasilja nad ženskami, so isti tisti, ki vsakodnevno reproducirajo njihovo zatiranje in izkoriščanje.«

In še: »V zlovešči prihodnosti, ki nam jo pripravljajo vladarji tega sveta, ne bomo molčale. Veliko nas je in prihajamo od daleč: uporniške Zapatistke se borijo proti terorizmu mehiške države in mafiji. Palestinke se upirajo izraelskim zaporom, izkoreninjanju in bombam. Kurdske ženske se borijo za življenje in svobodo proti turški državi in fundamentalizmu. Neuklonljive iranske ženske še vedno nosijo semena vstaje, ki je pretresla temelje režima. Vse, ki se v ZDA borijo proti rasizmu, policijski brutalnosti in državno-sodni politiki nadzora teles. Vse zaprte, priseljenke, delavke, revne, vse, ki se borijo. Veliko nas je in prihajamo z vseh koncev sveta, ena poleg druge, se borimo proti sistemu, ki proizvaja in spodbuja nasilje med spoli.«

»Rodile smo se iz ognjevite francoske komune, iz stavkajočih priseljenskih šivilj v 19. stoletju, iz Mujeres Libres med socialno revolucijo v španiji, iz bojev staroselskih žensk, iz upornic po vsem svetu... nadaljujemo z bojem, dokler ne uničimo države, kapitalizma in patriarhata.«

************************************************************
 

Družba militarizma v državi izrahell

V telefonskem pogovoru se bomo pogovarjali s tovarišico iz izrahella. Kot množica ostalih kritičnih glasov v sionistični državi se je po vzpostavitvi fašistične vlade in njene vojne morije odločila za emigracijo. Po dolgoletnem vztrajanju v uporu proti nacionalizmu, militarizmu in kolonializmu so zadnji dogodki kljub vsemu privedli do odločitve zapustiti domače okolje. 

Kritični in radikalni glasovi v izrahellu že dolgo niso več množični niti močni, saj jih, poleg sistematičnega zatiranja države, zavrača tudi dominantna družba. Na protestih so bili posamezniki, ki so opozarjali na masaker v palestini, imeli palestinsko zastave ali lubenice aretirani in obsojeni tudi na 6 mesečne zaporne kazni.

Nacionalizem in militarizacija izrahell zaznamujeta že od njegovega nastanka, prežemate vse družbene pore in sta privedla do zadnje skrajnosti – fašizma in genocidne politike. Dogmam o pravičnosti, moralnosti in superiornosti je podvržena celotna družba. V medijih ni poročil, ki bi prikazovala prizore bombardiranja ali dopuščala kritične glasove, namesto tega o Palestincih govorijo kot o nacijih. 

Družba je podvržena indoktrinaciji že od vrtca naprej. Posiljevanje s sionistično ideologijo in čaščenje vojske spremlja ljudi celotno življenje. Propagandni miti o najmoralnejši vojski, njeni multikulturnosti in vključevalnosti se mantrajo v neskončnost, tudi s poziranjem trans vojakov v reklamne namene. Dejstva, da je vsak vojak v bojnih skupinah udeležen v vojnih zločinih, in da v vojski obstaja segregacija dodelitve služb glede na to iz kje izvira tvoje poreklo se seveda ne omenja.

********************************************************************

Kdo je ekspert za migracije

S tovarišem smo na petkovi infokafani debatirali o avtonomiji migracij in produkciji vednosti o migracijah. Vprašali smo se, kdo je lahko ekspert na področju migracij, je kriterij akademski prestiž, ki ga nudi naziv, ali sama izkušnja migracije? Kdo je tisti, ki lahko producira znanje?

Če o migrantih govorimo brez in namesto njih, s pokroviteljske pozicije moči, to ustvarja popačeno podobo migracij, migrante pa prikaže kot žrtve in spregleda njihovo perspektivo, doživljanje in boj proti mejnemu režimu.

Na eni strani tovariš omenja inštitute za migracije, kjer znanje o migracijah producirajo ljudje, ki niso migranti, okrogle mize o integracijah, kamor ni povabljena nobena oseba, ki bi lahko delila svojo izkušnjo integracije in akademske članke, kjer je pomembno delo migrantov nevidno, ker nimajo doktorskih nazivov, ki so kriterij za pravico do avtorstva. Nasproti teh primerov navaja prakse vključevanja, ki predstavljajo mikro premike na področju vključevanja migrantov in njihovih zgodb na področje znanja o migracijah.