V osrednjem delu oddaje bomo prisluhnili intervjuju z samoorganizirano ekipo, ki izvaja delavnice na temo stresa, izgorelosti in travme v aktivizmu. Trenutno dajejo poudarek na področju solidarnosti z migranti in so se nedavno ustavili tudi v Ljubljani, kjer so odpirali prostor za refleksijo in premislek o preprečevanju izgorelosti ter iskanju načinov kako ostati aktivni v bojih, v katerih se kot posamezniki ali kolektivi angažiramo.

Več informacij najdete na spletnih straneh:

https://www.activist-trauma.net/

https://outofaction.blackblogs.org/

_________________________________________________________

27. februarja bodo po Evropi potekale decentralizirane akcije pod hashtagom #Safe passage; torej varen prehod. Osnovna zahteva je takojšnje odprtje varnih prehodov za vse, ki iščejo zaščito. Varen prehod tako pomeni:

- legalne in varne prehode ter nič več smrti na mejah

- zaščito beguncev in migrantov na njihovi poti

- ustrezne standarde sprejemov in azilnih postopkov v vseh evropskih državah, konec krčenja pravic prosilcev na azil ter beguncev; pomeni tudi omogočanje združitev družin in zagotavljanje stabilnosti v okviru pravic do bivanja

Več informacij na: https://www.facebook.com/events/586531178166656/permalink/593136244172816/

Po "zgledu" Šenčurja, Logatca in drugih krajev po državi je napovedan protestni shod proti naselitvi beguncev v samski dom na Kotnikovi ulici v Ljubljani. Shod proti beguncem se bo zgodil to soboto, 27. 2., ob 15.00 na Kotnikovi 8.



Vsak dogodek, ki izkorišča nesrečo ljudi za širjenje strahu in občutka ogroženosti, je dogodek preveč. Rešitev niso rasistični in fašistični shodi, ampak solidarnost in skupni boj za odprto Ljubljano, Ljubljano vseh! 



Dobimo se v soboto, 27. 2., ob 14.00 na Kotnikovi, naše druženje pa bomo izkoristili za spoznavanje novih sosedov. Prinesite čaj in piškote! 



V NAŠIH MESTIH NIKOLI NE BO PROSTORA ZA RASISTE!

REFUGEES WELCOME, RACISTS NOT!

Več informacij na:

https://www.facebook.com/events/1031230850251353/

Prvega marca so v več kot 20ih mestih po Evropi, znotraj in izven Šengenske cone, napovedani decentralizirani in koordinirani protesti, akcije in stavke z namenom prekinitve redne produkcije in reprodukcije ter z namenom komunikacije med različnimi delavskimi pogoji, izpostavitve skritih izkoriščanj, targetiranja mejnih režimov in institucij ki urejajo mobilnost in prekernost.

Platforma Transnacionalna socialna stavka je politično odprt proces, ki vključuje skupine, delavke in delavce ter sindikate iz Evrope in onkraj nje. Stremi k povezovanju vprašanj prekernosti s vprašanji migracij in urejanja le teh.

1. marec je torej dan, ko bomo zavzeli jasno pozicijo proti oblasti mobilnosti, ki povzroča prekarizacijo vseh ter dan, ko bomo iskali skupne zahteve.

Več informacij na:

http://www.transnational-strike.info/

https://www.facebook.com/Transnational-Social-Strike-413351912201395/

---------------------------------------------------------------------------------------------

Čajanka z Acerbic distribution

Kdaj: 28. februar 2016 ob 19h

Kje: A-Infošopu, Metelkova

Ponovno je na vrsti tradicionalna zimska čajanka z Acerbic distribution, ki bo tokrat potekala pod geslom Zadnji poskus, da preživimo vse to. V osrednjem delu programa bomo predstavili nekaj zadnjih drobnih podvigov, predvsem pa si želimo odpreti prostor ne samo za kovanje načrtov za prihodnost, temveč že tudi narediti korake k njihovi realizaciji. Obdobje prehoda od krize do vojne, ki ga politične elite vešče ogrinjajo v pregrinjalo upravljanja z migrantsko krizo, namreč najdeva številne ne samo avtentične, temveč tudi zoprno lucidne artikulacije daleč stran od reflektorjev politične modne revije. Te pa je potrebno prepoznati in organizirati, sicer se razreščijo ob nenehnem zapornem ognju lastnikov zgodovine. Tako kot se ob srečanju s časom raztreščijo stremljenja tistih, ki ne uspejo najti sostorilcev v igri iskanja možnosti za življenje onkraj spon vse bolj zaprte družbe.

S tem v mislih Acerbic distribution še naprej želi biti orodje v rokah tistih, ki ga znajo in želijo uporabiti. V času, ko vladajoča politična klika, ki v svojih propagandnih sporočilih govor o nujnosti zategovanja pasov zamenjuje z govorom o nujnosti varnostnih zahtev, pripravlja teren za ogromno dodatno mobilizacijo družbenih resursov v režim ločevanja, kontrole, strahu in nasilja, bo namreč pomembno ohraniti spomine na svobodo. Potrebno jih bo zapisati, skrivati in predvsem jemati resno, navkljub vsesplošni zapovedi, da to več ni opcija. To je teren Acerbic distribution in tokratnega srečanja ob čaju, knjigah, knjižicah, z malo sreče pa se bo našel tudi kakšen piškot ali kolač.

Na čajanki bo na voljo celotna knjižna in pamfletna kolekcija Acerbic distribution.

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

UKINITI POGOJE VOJNE

Dodobra ponotranjeni procesi opustošenja družbe v zadnjem času privzemajo nove prakse, nova upravičenja in nove legalne podlage. Še nedolgo nazaj smo imeli krizo, varčevalne ukrepe in zategovanje pasov ter v njihovi službi uničevanje institucionaliziranih oblik družbene solidarnosti. Medtem ko politika oblasti v tem oziru ostaja enako krizna, in to ne glede na občasno promovirani spektakel gospodarske rasti, pa se je ekonomska umaknila migrantski krizi, na njeno mesto pa bo, ne da bi točno zmogli določiti kdaj, kmalu stopila vojna.

Pri spremembah na ravni dominantnih političnih podob gre za še nekaj več kot zgolj za novo pregrinjalo iste politike. Dejansko živimo sredi spreminjajoče se politične krajine, toda novosti in vzrokov zanje ne gre iskati na površini podob sovraštva, ki jih elite širom Evrope tako ubrano lansirajo, temveč v potrebi teh istih elit po ozračju agresije in strahu.

Ni namreč res, da ljudje, ki v čolnih, peš ali drugače iščejo svojo prihodnost v Evropi, predstavljajo varnostno grožnjo. In vendar se nadzorne točke množijo, meje med državami militarizirajo, zidovi gradijo, trgovci z rezalno žico in ostalimi tehničnimi ovirami pa uživajo v festivalu, ki ga bodo še dolgo pomnili.

Nismo šli spat v času vsesplošne družbene krize in se nato zbudili v povsem novem svetu, v času migrantske krize, kakor nas želi prepričati uradni jezik dneva. Včerajšnja kriza je še vedno tu in nas neposredno ropa pogojev za dostojanstveno življenje. Skozi to opustošenje pelje pot do razumevanja političnega pomena spektakla migrantske krize. Ljudje, njih milijon, dva milijona ali pa deset milijonov, ki tako kot vsi ostali raziskujejo možnosti življenja, niso kriza. Nekateri bežijo iz vojne, drugi - včasih tudi isti - sestavljajo rebuse in podobne dolgočasne uganke, tretji želijo nadaljevati študij botanike, četrti se morda borijo z depresijo. So marsikaj, toda nič na njih in njihovih dejanjih jih ne dela za tvorce krize.

Tisto, kar te konkretne ljudi dela za podobe krize, je ogromna investicija oblasti Evropske unije v to, da uporabi te podobe kot bistveni element njene aktualne komunikacijske strategije v zvezi z učinki njene politike opustošenja.

In tu na prizorišče stopi nova-stara zaveznica vseh ogroženih tiranov zgodovine: varnost. V družbi, ki jo koljejo napetosti, kjer narašča revščina, kjer ni več enega samega političnega akterja na celo najbolj obskurnih pozicijah moči, ki bi premogel kanček kredibilnosti, je treba politični prostor zožiti, sicer se kot vladajoči razred znajdeš v resnih težavah.

Kako se tega lotiti v družbi, ki še goji spomine na stremljenja nekih drugih časov? Težke preizkušnje zgodovine so orodjarno avtoritarnih režimov bogato založile s preizkušenimi orodji: vulgarna propaganda, izredne razmere, kriminalizacija najbolj običajnih praks, kot so potovanje ali solidarnost, množična zapiranja, vzpostavitev militariziranih con tam, kjer so bila prej zgolj polja in reke, vzpostavitev izdatno razčlenjenega režima hierarhiziranja tistih, ki so jim zaradi te ali one osebne okoliščine odmišljene človekove in druge pravice, siromašenje jezika in trolanje.

In ker sodobni režim terorja, ki ga je sedaj odkrito za svojega vzela Evropska unija, svojo prav nič poetično upravičenje črpa iz prihodnosti, bodo kmalu teror, ki je že v teku, za nazaj potrdili kot preventivni ukrep, ki je bil vedno edina možna opcija. Sredi opustošenja neoliberalizma lastnikom sveta ne bo težko odvreči še zadnjih ostankov humanistične prtljage, ki je v prejšnjih časih po mnenju teh istih lastnikov tako omejevala razvoj produktivnih sil družbe.

“Migrantska kriza” je ime oblasti za fazo prehoda med režimom zategovanja pasov in režimom vojne. Edina pot za blokiranje tega prehoda pelje skozi ukinitev te pozicije kot edine veljavne, kar hkrati odpravlja tudi režim zategovanja pasov. Rečeno drugače: edino, kar lahko razkroji procese, ki širijo domeno avtoritarnega upravljanja, je ukinitev monopola kapitala nad upravljanjem s pogoji družbenega življenja.

Te besede se morda zdijo pretirane, toda takšne se zdijo zgolj zato, ker za svoje izhodišče jemljejo idejo, izbrisano iz spektakelskega jezika, da smo kot politične skupnosti ne glede na vse zmožni intervenirati in spremeniti tok zgodovine. Nismo nemočne figure na šahovnicah močnih, kot nas na vsakem koraku prepričujejo uradni govorci oblasti.