Mesto ljudem!

Oddaja
12. 1. 2023 - 12.00

Italija: boj Alfreda Cospita za življenje

Še naprej spremljamo dogajanje v zvezi z gladovno stavko zaprtega anarhista Alfreda Cospita, o kateri smo bolj obširno sicer poročali že pred enim mesecem. Spomnimo: Alfredo že od leta 2014 prestaja dolgoletno zaporno kazen, maja letos pa je bil premeščen v zapor Bancali na Sardiniji, kjer je podvržen posebnemu režimu bivanja, ki je znan pod imenom »41-bis«. Ta režim pomeni, da se zapornik znotraj zapora praktično nahaja v še enem zaporu, v katerem je praktično popolnoma izoliran tudi od so-zapornikov. Gre za obliko mučenja, ki jo italijanske oblasti upravičujejo z izgovorom, da gre za »nujne protiteroristične ukrepe«.

Alfredo Cospito gladovno stavka od 10. oktobra lani, s stavko pa zahteva ukinitev režima »bis-41«. Njegovo zdravstveno stanje je kritično. Pred nekaj dnevi je eden od njegovih pravnih zastopnikov izjavil, da je Alfredo le korak stran od smrti, saj ima zdaj že tako nizko raven kalija v krvi, da njegovo srce več ne deluje normalno.

Že tedne se v podporo Alfredu vrstijo številne akcije, protesti, pozivi za katere prihajajo tako iz anarhističnih krogov kot iz krogov splošne italijanske in mednarodne javnosti. Ne glede na vse bolj odmevno kampanjo se italijanska država ne premakne. Vse kaže, da želi na primeru Alfreda Cospita z vso brutalnostjo pokazati, kaj čaka vsakega in vsako, ki se odloči za nekoliko bolj radikalne oblike političnega udejstvovanja proti oblasti.

Cospitovo pritožbo na ukrep bivanja pod režimom »bis-41« je namreč višje sodišče decembra zavrnilo. S tem je tudi v levo-liberalnem delu javnosti izpuhtelo verjetno zadnje upanje, da bo uporaba vzvodov pravne države prinesla konec institucionaliziranega mučenja. Ne glede na to se napori tudi v tej smeri nadaljujejo. Naslednji dnevi bodo pokazali, ali bo pravici do življenja brez mučenja naklonjenim pravnikom in nevladnikom vendarle uspelo najti kakšnen pravni vzvod, ki bi Alfreda spravila iz režima »bis-41« in s tem nazaj v življenje. Vse pa kaže, da tudi v neanarhistični javnosti narašča podpora stališču, da je sedaj lahko zgolj militantnejša mobilizacija javnosti v obliki direktnih akcij tista,, ki edino lahko prizadane centre moči v Italiji in s tem ustavi državno načrtovan uboj še enega anarhista.

 

V kontekstu številnih akcij solidarnosti v podporo Alfredu Cospitu po celi Italiji je konec decembra sodišče odprlo novo preiskavo, v katerih se je lotilo ravno njih. Vodi jo preiskovalec za protiteroristične zadeve, ki želi s to preiskavo dokazati, da naj bi bile omenjene akcije delo Neformalne anarhistične federacije, slednja pa pod neposredno kontrolo Alfreda Cospita. Stališče tožilstva je, da bi prekinitev režima »bis-41« za Alfreda pomenila neposredno grožnjo italijanski državi. Tožilstvo očitno meni, da je solidarnost terorizem, njeno prakticiranje pa možno zgolj na ukaz neke »organizacije« in njenega »centralnega organa«. No ... resnica je pač ta, da se tudi danes še vedno številni spontano in samoorganizirano solidarizirajo z žrtvami sodobnega državnega terorja. V tem primeru z Alfredom Cospitom in njegovo zahtevo.

Odvetnik Alfreda Cospita je pred nekaj dnevi podal izjavo tako glede njegovega zdravstvenega stanja kot njegove odločitve: »Cospito se ‘igra’ s svojim življenjem, ker ne verjame da je življenje pod režimom ’41-bis’ sploh možno, saj takšnega življenja ni vredno živeti. To je bistvo njegovega boja. Velika Alfredova zasluga je, da je s svojimi dejanji nazaj v javno sfero pripeljal razpravo o tem ali je med drugim ta režim sploh ustaven.«

Grčija: z gladovno stavke do izpolnitve zahtev

V zadnjih tednih je obsežna mobilizacija v podporu gladovno stavkajočemu anarhističnemu zaporniku potekala tudi v Grčiji. Za razliko od gladovne stavke Alfreda Cospita pa je Tanos Hadigheorgiu po dveh tednih lahko prekinil z zavračanjem hrane in vode, saj je država napovedala izpolnitev njegovih zahtev. Po poročanju naših grških tovarišev se je prvič zgodilo, da je vlada resno vzela zahteve gladovno stavkajočega in jim ugodila.

Zaporniki v različnih grških zaporih so se od lanske jeseni sicer mobilizirali proti novemu zakonu, ki jim jemlje še tistih nekaj pravic, ki so jih imeli do tedaj. Tanos, ki preživlja zaporno kazen v razvpitem zaporu Koridallos v Pireju, je bil del teh mobilizacij, 19. decembra lani pa so ga nenadoma in brez uradnega pojasnila premestili v oddaljen zapor, kar je bila očitna kazen za nadaljevanje političnega dela tudi v zaporu. Takoj po premestitvi je Tanos razglasil gladovno stavko, v okviru katere je zavračal tudi tekočino.

-----------

2 leti po uničenju AT Rog - pogovor

---------------

Zgodovinski opomnik: januarska vstaja

Te dni mineva 90 let od tako imenovane »Januarske vstaje« v Španiji, ki je pomenila drugi zaporedni množični militantni upor delavcev na ozemlju Iberskega polotoka. Vstajo so sprožile lokalne anarhistične sindikalne organizacije in neformalne skupine, povod zanjo pa so bili slabi pogoji dela. Do zaostritve je prišlo decembra 1932, ko je sindikat železniških delavcev centralo anarhističnega sindikata CNT pozval k razglasu splošne stavke za 8. januar 1933.

Že prvega januarja so se začele številne direktne akcije: razstrelitev industrijskih obratov v Felgueri, ropi bank in drugih finančnih ustanov širom države, požigi cerkva, zasedbe mestnih hiš. Nekaj dni kasneje, a še pred 8. januarjem, so v stavko že stopile nekatere lokalne sindikalne organizacije. V več mestih, vključno z Barcelono in Madridom so bile v bombnih napadih napadene vojaške in policijske postojanke, pa tudi nekaj drugih oporišč oblasti.

Lokalni sindikati in anarhistične skupine so marsikje prevzeli nadzor nad ozemlji, pridružili so se jim tudi kmetje. Toda državne oblasti so hitro reagirale z vso razpoložljivo brutalnostjo. Vojska in policija sta napadli uporne vasi in mesta, porazile slabo oborožene vstajnike in zagrešile številne masakre. Čeprav januarska vstaja leta 1933 ni uspela izbojevati revolucionarne spremembe družbe, so bile njene izkušnje dragocene v bojih, ki so sledili kasneje. Tudi in predvsem poleti 1936, ko je anarhističnim silam delavskega razreda uspelo odigrati glavno vlogo pri izvedbi revolucije, ki navkljub njenemu končnemu porazu do danes ostaja zgodovinsko nepresežen zgled resnične revolucionarne preobrazbe družbe v smeri dejanske svobode in enakosti.

---------

NAPOVEDI:

Srečanje z Ženami u crnom* “Ideološko politični spori in moralne dileme v zvezi z vojno v Ukrajini”, ki bo v soboto 14.1.2023 ob 18h v Placu.

Katere dileme in spori so prisotni znotraj mirovnega gibanja v regiji in širšem evropskem prostoru? Zakaj ne obstaja organiziran, globalni protivojni odpor? Katere so raznolike pozicije znotraj pacifističnih / protivojnih / feminističnih / anarhističnih gibanj glede nasprotovanja vojni na sploh in specifično vojni v Ukrajini?

O teh in drugih vprašanjih se bomo pogovarjali s tovarišico iz Beograda (Žene u crnom) in tovarišix iz Ljubljane.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.