Reakcije anarhističnih skupin iz Rusije in Belarusije ter FAI (Italija).

Na aktualna smrtonosna geopolitična preigravanja velikih sil, za katere so milijoni ljudi praktično zgolj kmetje na šahovnici, kolateralna škoda in kanonfutr, se v teh dneh odzivajo tudi številne anarhistične skupine po svetu. Ne glede na to, na kateri geografski strani vojnega spopada se anarhisti in anarhistke danes nahajajo, stojijo na univerzalnem stališču zavračanja vojne šefov in avtoritarne oblasti.

V nadaljevanju oddaje prenašamo izseke iz izjav, ki so v zadnjih dneh nastale v Belorusiji, Rusiji in v Italiji. Izjave so nastale še pred današnjimi dogodki. V vseh primerih pa gre za glasove, ki v odnosu do velikih vojaških strojev nimajo praktično nobene moči, a vendar služijo kot večen in še kako potreben opomnik o odnosu med vojno, zatiranjem, oblastjo in ljudmi. In o tem, na kateri strani je mesto vseh sovražnikov zatiranja.

Začenjamo z izjavo ruske anarhistične skupine Avtonomna akcija. Takole so zapisali tovariši in tovarišice:

"Ne podpiramo nobene države. Smo anarhisti in anarhistke ter zavračamo vse meje med državami. Zavračamo tudi to zadnjo priključitev ozemlja, saj zgolj vzpostavlja nove meje in to na podlagi odločitve, ki jo je sprejel avtoritarni voditelj - Vladimir Putin. Rusija je sprožila imperialno agresijo. Nimamo nobenih iluzij o ukrajinski državi, toda iz našega zornega kota je jasno, da slednja ni glavni agresor v tej zgodbi - to ni konfrontacija med dvema enakima zastopnikoma zla. Najprej gre za poskus ruske avtoritarne oblasti, da svoje notranje probleme reši skozi 'majhno zmagovalno vojno in osvojitvijo ozemlja'.

"Priznanje in priključitev področij, ki so del ukrajinske države, ne bo prineslo nič dobrega prebivalcem in prebivalkam Rusije. Najprej bo v vsakem primeru sledila militarizacija vseh vidikov življenja, nato pa še večja mednarodna izolacija Rusija, sankcije in nižanje splošnega standarda življenja. Obnova uničene infrastrukture in vključitev t.i. 'ljudskih republik' v državni proračun tudi ne bosta zastonj - oboje bo požrlo milijarde rubljev, ki bi lahko bili namenjeni izobraževanju in zdravstvu. Naj ne bo nobenega dvoma: jahte ruskih oligarhov ne bodo postale prav nič manjše, toda vsi ostali bomo živeli slabše."

Svoj poziv Avtonomna akcija iz Rusije zaključuje s pozivom: "Prilaščanju ozemelj nasprotujemo ne glede na izgovor, prav tako nasprotujemo pošiljanju ruske vojske v Donbass, zavračamo militarizacijo in vojno kot tako. Ljudem sporočamo: pojdite na ulice, razširite besedo, govorite z ljudmi okoli vas - veste, kaj je za početi. Ne ostati tiho. Delujte. Celo majhen vijak lahko blokira kolesje stroja smrti. Proti vsem mejam, proti vsem imperijem, proti vsem vojnam!"

Na vojno, v katero so bili danes v zgodnjih jutranjih urah tudi povsem neposredno in osebno porinjeni novi milijoni ljudi, so se v začetku tedna z izjavo odzvali tudi 'anarhisti in anarhistke iz Belorusije'. Takole so zapisali: 'Tako kot vselej, ima tudi sedaj vsak vojak izbiro. Tudi, če se ta zdi praktično nemogoča. V kritičnih trenutkih vsak od nas lahko deluje odločno. Ruska vojna za vpliv v Ukrajini ni vojna beloruskih vojakov. Diktator Lukašenko in Car Putin sta prava sovražnika ljudi Belorusije, Ukrajine in Rusije."

"Na fronto nas mečejo kot da smo kosi mesa, da bi s tem pokazali moč človeka, ki sam na to fronto ne bo nikoli stopil. Pogum in tovariški duh sta nekaj, kar je njemu in njegovim tuje. Vojaki! V vaših rokah je orožje, ki lahko osvobodi vas in vaše tovariše pred nesmiselnim prelivanjem krvi in vojno. Uprite se vašim oficirjem in pohlepnim politikom. Če naj v tem konfliktu kdo izgubi svoje življenje, naj bosta to beloruska diktatura in ruski imperij. Za svet brez vojne, diktatorjev in imperijev!"

Svoje brezkompromisno stališče do nove vojne je podala tudi italijanska anarhistična federacija FAI, ki že desetletja sistematično deluje proti militarizmu italijanske države in nasploh. FAI Italija: »Politika moči držav, nacionalizmov in majhnih t.i. domovin, je zgolj zavesa, za katero ostaja skrito izkoriščanje delavskih razredov, naravnih virov in geografij. Posledice aktualne konfrontacije, tudi če se ta ne bo razvila v odprto vojno, bodo v vsakem primeru izjemno resne. Najprej in najbolj bodo zadele civilno prebivalstvo na prizadetih področjih, ki tudi sicer že dolgo živi v pogojih konflikta in materialnega prikrajšanja. Poleg tega ta konflikt že sedaj prizadeva delavce in delavke širom Evrope, katerih prihodke žrejo podivjani stroški energije in osnovnih življenjskih dobrin, pa tudi rezi v javnih in socialnih službah. Vse to za ceno povečanih vojaških izdatkov.«

FAI Italija sklene s pozivom: "Kot anarhisti in anarhistke dvigujemo zastavo solidarnosti med izkoriščanimi razredi, onkraj in proti vsem nacijam. Zato pozivamo vse, da zavrnejo vojno in okrepijo oziroma ponovno sprožijo boj proti politiki vojnega hujskaštva."

Na dlani je, da moramo iznajti odgovore na aktualno družbeno krizo, ki bodo temeljili na razgradnji režimov razčlovečenja in ne na njihovi krepitvi. In vojna je seveda ultimativni režim razčlovečenja, toda predstavlja zgolj skrajno točko na kontinuumu neskončnega niza korakov, ki vanjo pripeljejo. Te je potrebno prepoznati in zavrniti medtem, ko se pripravljajo in potekajo, ne pa šele tedaj, ko že pokažejo svojo morilsko naravo. To pa za nas pomeni takojšen konec vseh naložb v vojsko, vojno, orožarsko industrijo in konec sodelovanja v vojaških zvezah ter njenih morilskih avanturah.

----

Pogovor z delavcem samoupravljane tovarne Vio.me iz Soluna.

-----

Opravičilo predsednika oziroma nadaljevanje izbrisa

Predsednik države Boris Pahor naj bi se te dni opravičil za izbris več kot 25 tisoč ljudi iz registra stalnih prebivalcev Slovenije. Ni še jasno, kaj točno namerava človek, ki se je davnega leta 2004 v vlogi predsednika državnega zbora osebno izdatno angažiral za izvedbo referenduma, katerega edini namen je bil podpihovanje sovraštva proti izbrisanim.

Čeprav trenutno ne vemo, kaj predsednik države, ki je ljudi spremenila v begunce, zapornike, deportirance, kosti na množičnem grobišču, namerava, se bo verjetno izdatno potrudil, da nekatera osrednja dejstva izbrisa zamolči ali vsaj močno zmanjša njihov pomen. Zato jih omenimo tu:

Prvič, v očeh snovalcev, izvajalcev in tarč je šlo pri izbrisu za etnično čiščenje in za temeljni projekt slovenskega nacionalizma, organiziranega v državo Slovenijo.

Drugič, izbris je številnim prinesel smrt, mučenje, revščino, nasilje in na številne druge nepopravljive načine raztrgal tkivo življenja.

Tretji, izbris je bil organiziran rop neslutenih razsežnosti, saj so ljudje ostali brez stanovanj, služb, pokojnin, otroških dodatkov, socialnih podpor.

Četrtič, izbris je bil projekt praktično celotne tranzicijske vladajoče garniture. Njegovo izvajanje so kot punčico svojega očesa varovali še dolgo potem, ko je že postalo jasno, kakšen zločin izbris je. Z njim so zvezana imena ljudi kot so: Milan Kučan, Janez Drnovšek, Rado Bohinc, Borut Pahor, Gregor Golobič, Igor Bavčar in številni ostali tranzicijski heroji dela slovenske družbe, ki se tako rad prodaja kot levo-liberalen. Vsako opravičilo, ki se izogne temu, da bi s prstom pokazalo na odgovorne za izbris, pomeni nadaljevanje sprenevedanja o odgovornosti.

Petič, osnovne premise izbrisa so še vedno trdno v jedru odnosa, ki ga imajo slovenske oblasti do ljudi, ne glede na to, v katere ideološke barve se odeva vladajoča garnitura. Nasilje, zunajpravnost in rasizem izbrisa svojo kontinuiteto živijo v push-backih na južni meji, v rezilni žici na njej, v njeni splošni militarizaciji ter v nenehnem nadlegovanju ljudi, ki po mnenju oblasti ne izgledajo dovolj slovensko.

Šestič, današnji politični dediči snovalcev in izvajalcev izbrisa so tisti, ki policijo oborožujejo, usposabljajo in uporabljajo za vojno proti ljudem.

Sedmič, nobeno simbolno dejanje države ne bo izbrisalo moči in dostojanstva borcev in bork, ki so s tem, da so se direktno spopadli s slovenskim nacionalizmom, s slovensko pravljico o uspehu in z miti o slovenski večvrednosti, opravili veliko delo za celotno družbo, saj so tradicijo antifašizma in odpora ohranili kot živo prakso.

Mineva še ena obletnica začetka izbrisa, zločina, ki še vedno traja. Naj tudi tokrat mine v znamenju zavračanja tako nasilja oblasti kot njene miloščine in predvsem v znamenju spoštovanja naporov vseh tistih, ki so toliko dali, da danes sploh obstaja beseda izbris in da vse več ljudi razume, kaj pomeni. In da to ne pomeni nečesa iz davne preteklosti, kar je treba pod krinko sprave na vsak način pomesti pod preprogo zgodovine, temveč nekaj, kar je še vedno povsem del naše sedanjosti in prihodnosti ter nas zadeva povsem osebno.

-----

Dogodki ob 30. obletnici izbrisa

- razstava v Galeriji Alkatraz od 20. 2. 2022 do 28. 2. 2022: Zločin ne zastara: ne izbrisa, ne Roga, ne tovarišic_ev, ki jih ni več med nami, ne bomo nikoli pozabile_i.