Grčija: nov val državne represije in upora

V vrtincu naraščajoče globalne socialne krize, ki počasi, a nezadržno nadomešča krizo pandemije Covid-19, kapitalsko-državne taktike pustošenja marsikje že napadajo številne že tako krhke družbene pravice. Na udaru so prostori političnega združevanja in delovanja, spodkopava se pravico do dostojnega bivanja, dela v maksimalno zaščitenem okolju in celo možnost dela na delovnem mestu, ki ni lasten dom. Oblasti v procesu fašistoidnega učvrščevanja svoje politične in kapitalske moči targetirajo že tako marginalizirane skupine kot so migranti in migrantke ter tiste, ki v njenih očeh predstavljajo resno grožnjo, denimo antiavtoritarno gibanje.

Ti procesi so še posebej vidni tam, kjer veliki deli populacije ostajajo na eni strani izrinjeni iz sistema navidezne socialne blaginje prejšnjega zgodovinskega obdobja, na drugi pa nepokorni. Poleg Združenih držav Amerike je ta antagonizem izrazito močan tudi nam bližje in sicer v Grčiji, s katero lokalno anarhistično gibanje v zadnjih letih vežejo močne politične vezi. Tam se je pred letom dni iztekel projekt socialdemokracije za 21. stoletje, pričakovano pa mu je sledila brutalna reakcija kapitalsko-vojaško-policijske elite. Naši grški tovariši in tovarišice se tako že celo leto soočajo ne samo z intenzivnimi napadi države na skvote in drugo infrastrukturo anarhističega gibanja, temveč tudi s splošnim napadom na javne prostore in rušenjem pravice do demonstracij.

Samo v zadnjem mesecu je grška policija napadla tri anarhistične skvote. 17. avgusta je bila izpraznjena Terra Incognita v Solunu, ki je zadnjih 16 let predstavljala pomemben prostor srečevanja za antiavtoritarno gibanje preko organiziranja številnih dogodkov ter sodelovanja v mobilizacijah in konfliktih. Ukaz za izpraznitev je prišel neposredno od policije, ne pa od univerze, ki je sicer lastnica stavbe.

Samo teden dni kasneje je policija prav tako v Solunu ponovno napadla skvot Libertatia, ki je v procesu obnove po požigu s strani fašistov januarja 2018. Na ta hud udarec je anarhistično gibanje odgovorilo z zavezo, da Libertatio z lastnimi močmi zgradi nazaj, zaradi česar je le-ta postala neke vrste simbol moči in vztrajnosti v luči represije. Zadnji napad nanjo je že tretji v zadnjem letu. Tokrat je policija vdrla v skvot, aretirala 12 tovarišev in tovarišic, spotoma pa še ukradla večje količine orodja. Aretirani so bili obtoženi nelegalnih gradbenih del in uničevanja kulturne dediščine ter nepokorščine, pri čemer politično motiviranost samega napada in obtožb najbolje osvetli dejstvo, da fašisti, ki so stavbo pred dvema letoma dejansko požgali, niso bili deležni nobene sankcije. Toda tudi odkrita sprega med uličnimi fašisti in njihovimi družabniki v državnih strukturah ni uspela zlomiti obnove. Anarhistično gibanje je Libertatio vzelo nazaj, jo zavarovalo in nadaljevalo z obnovitveni deli. Pred nekaj dnevi smo tako prejeli novico, da novo ostrešje že stoji, kar je nujni pogoj za vsa nadaljna dela.

Po 16 letih delovanja je 5. septembra policija izpraznila tudi legendarni skvot Rosa Nera v Chaniji na otoku Kreta. Rosa Nera je s svojim političnim in socialnim angažmajem izjemno močno vpeta v širšo lokalno skupnost, kar je potrdila tudi spontana množična protestna reakcija. V mestu, ki ima 60 tisoč ljudi, se je zvečer v solidarnosti s Rosa Nero zbralo kar 2000 ljudi. Tudi tu je uradna lastnica stavbe lokalna univerza, ki pa želi stavbo predati v uporabo hotelirjem. Kreta ima dolgo zgodovino militantnega upiranja vsiljenim agendam države in kapitala, tako da ni izključeno, da iz tamkajšnjih koncev kmalu sledijo kakšne bolj spodbudne novice.

Plamen upora zoper režim modernega totalitarizma pa v Grčiji poleg anarhističnega gibanja nosijo tudi migranti in migrantke, ki že leta bijejo boj zoper koncentracijska taborišča, v katerih so podvrženi vsem vrstam razčlovečenja. Včeraj je požar uničil vsaj polovico taborišča Moria na otoku Lesbos, kjer je grška država zadrževala več kot 13 tisoč ljudi. Okoliščine nastanka požara so zaenkrat nejasne, toda uničenje taborišča zagotovo pomeni pozitiven korak vsaj zato, ker je z njim teror postal viden.

Kolektiv No Borders Kitchen Lesbos je v svoji prvi reakciji zapisal naslednje: ”Požar je pogoltnil Morio. Leta so evropski politiki gledali stran. Pošiljali so denar in si z njim kupovali odpustke za odgovornost. Hkrati so v svoje države sprejemali le simbolično število ljudi iz spomenika nečlovečnosti znanega po imenu Moria. Že leta je bilo znano, da se bo enkrat zgodil. Če se ne bi včeraj, bi se pred dvema letoma ali čez eno leto. Kot neizogibna posledica evropske ksenofobne, rasistične in razčlovečujoče politike je sedaj 15 tisoč ljudi brez doma. Dolge mesece je Covid 19 služil kot izgovor za omejevanje gibanja na področje taborišča. Pritisk je vseskozi naraščal in včeraj povzročil eksplozijo. Pogoji v Morii so bili neprimerni za ukrepe družbenega distanciranja, vzdrževanje higiene in ostale osnovne zaščitne ukrepe, ki so nam drugod po Evropi samoumevni. 15 tisoč ljudi je dobro vedelo, da njihova usoda oblasti, ki o njej odločajo, ne gane. Zapuščeni od sistema, ki se hrani z rasizmom, izkoriščanjem in trpljenjem milijonov. Od sistema, ki temelji na vojnah, ki jih financirajo in se v njih borijo zahodne države. Od sistema, ki po celem svetu ulice pretvarja v geta. Od sistema, ki upravlja svet s streli iz policijskih pištol.” No Borders Kitchen Lesbos zaključujejo, da se bodo ne glede na navidez nepremostljive ovire, še naprej po svojih močeh borili za svet brez meja.

Grška država je sedaj postavljena pred odločitvijo: ali bo ljudi z izdatno mero nasilja na očeh vseh ponovno zaprla v nova taborišča s še hujšo stopnjo terorja ali pa bo končno dopustila, da ljudje najdejo svoje mesto v družbi.

Tako v Grčiji kot pri nas živimo obdobje stalnih kriz. Iz vzdržnosti in intenzivnosti tamkajšnjih bojev lahko črpamo pogum in ideje tudi za nas. Glede na to, kako se odvijajo stvari na lokalnem političnem in družbenem prizorišču, bomo vse to še kako potrebovali v dolgi zimi, po vsej verjetnosti bolj metaforični kot vremenski, ki je pred nami.

-------

Umrla sta Alexei Sutuga in David Graeber

------

Živa sila

---------

Napovedi:

1. Touch the Sky, film in diskusija v četrtek 10. 9. 2020 ob 20h v [A]infosopu.

2. Alternativna tržnica v soboto 12. 9. 2020 od 17h dalje na dvorišču pred Menzo na Metelkovi.

3. Angry Workers, predstavitev knjige in diskusija, torek 15. 9. 2020 ob 19h na dvorišču pred Menzo na Metelkovi.

4. Za naravo ob Sočo v soboto 19. 9. 2020.