V skladu z rituali iz katerih je stkana naša družba, smo za novičarski del zadnje Črne luknje v tem letu pripravili tradicionalen letni pregled dogajanj v minulem letu. Pri pripravi te rubrike smo tokrat izjemoma črpali iz spektakelske navlake, ki jo dnevno producirajo korporativni mediji. Poslušajmo torej, o čem in kako so v letu, ki se ravno izteka poročali uradni režimski mediji.

Vojna A

Naravna nesreča šokantnih razsežnosti – lahko bi bil potres

Kapitalizem je kul

Nemiri

Minute sovraštva

Kapitalizem sicer ni kul, je pa edina možna oblika družbe

Programirana brezbrižnost

Vojna B

Športni dogodek leta

Zaigrana občutljivost

Kapitalizem sicer ni niti kul, niti edina možna oblika družbe, je pa nesmiselno iskati druge opcije

Polično-seksualen škandal

Ekološka katastrofa s človeškim vzrokom

Kapitalizem sicer ni niti kul, niti edina možna oblika družbe in potrebno je iskati druge opcije, ampak dobro premisli, če se to res hočeš it, saj je tu do zob oborožena policija, da te prebuta, zapre in kaznuje ter mediji, da ob tem orkestrirajo salve navdušenja.

Še nemirov

Vojna C

Športna drama

Aristokratska poroka

Kapitalizem je kul

Tehnološki preboj

Vojna E

Korupcijski škandal

Naravna nesreča – recimo nek hurikan

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Zagrebška Galerija nova že nekaj let odpira svoj prostor v središču mesta tudi za anarhistične dogodke. Redni uporabniki prostorov so tudi udeleženci anarhističnega knjižnega sejma, sredi decembra pa je v Galeriji nova odprta tudi razstava knjig in publikacij, ki jih je v slabega pol stoletja ukvarjanja z anarhizmom nabral znani založnik anarhistične literature Zoran Senta.

Razstava „Ko se posušijo utopijske oaze, se razširja puščava banalnosti“ je del mednarodnega projekta „Začeti po najboljših močeh (kako govorimo o fašizmu)“, ki ga izvajajo kustosi iz kolektiva „Kaj, kako in za koga?“ (What, how & for Whom“). Opozarjajo na fašistične tendence v hrvaški družbi in poskušajo vplivati na kontekst, v katerem Galerija deluje, ter spodbujati družbene spremembe, za katere menijo, da so potrebne.

Anarhizem je eden izmed najbolj dejavnih nasprotnikov totalitarističnih režimov, posebej fašizma. Dejstvo, da je kot pomemben del dediščine družbeno marginaliziran in nedostopen večini ljudi, je bil eden izmed razlogov, da so se v Galeriji nova odločili za razstavo knjig, je dejala kustosinja Sabina Sabolović.

Razstava knjig v Galeriji nova predstavlja manjši del knjig in publikacij o anarhizmu, ki so del zbirke enega izmed privržencev anarhistične ideje v Zagrebu. Zoran Senta rad posoja svoje knjige prijateljem, razstava pa je priložnost, da bi tudi ljudje, ki nimajo personalnih povezav z njim, vzeli kakšno izmed knjig v roke in se seznanili z vsebinami. Med razstavo bo Galerija delovala tudi kot čitalnica, je dejala kustosinja Sabina.

Anarhizem je skozi svojo zgodovino močno povezan z različnimi področji človekovega življenja, posebej močno z umetnostjo. Skozi različne oblike umetnosti so avtorji iskali pravičnejšo in svobodnejšo družbo. Ali je kaj anarhizma danes v hrvaški umetnosti, je bilo tudi sklepno vprašanje za članico kolektiva „Kaj, kako in za koga?“.

Upamo, da bo kustosinja Sabina prihodnje leto lažje odgovorila na vprašanje, koliko je anarhizma danes v hrvaški umetnosti, čeprav je tudi usoda Galerije nova vprašljiva. Namreč, Galerija je v sestavi mestnega podjetja AgeeM, ki je eno izmed tistih, ki ga mestna uprava namerava privatizirati. Svet anarhističnih knjig in časopisov iz zbirke Zorana Senta bo na voljo v Galeriji nova do 25. januarja.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Niti meter naprej!

V nemškem Hamburgu je policija v soboto 21. 12. demonstracijo v podporo migrantom ter socialnemu in kulturnemu centru Rote Flora ustavila, še preden je ta sploh krenila po mestnih ulicah. Na transnacionalni demonstraciji se je okoli osem tisoč ljudi zbralo pod osrednjim geslom „Mesto je od vseh!“. Toda že kmalu po tem, ko se je povorka podala na ulice, jo je policija brutalno zaustavila. Cilj psov čuvajev države in kapitala je bil, da bi preprečili prodor protestnikov v center. Po le nekaj metrih pohoda je policija brez opozorila prve vrste ustavila s pendreki in pestmi, čemur je sledila uporaba vodnega topa. To je bil popoln scenarij eskalacije za demonstracijo, ki je bila uperjena proti rasističnemu režimu migracij na eni strani in proti gentrifikaciji mesta na drugi. Pričakovano so korporativni mediji socialno in migrantsko vprašanje v Nemčiji ignorantsko zreducirali na divjanje in destruktivnost „black blockerjev“. Res tipične zimzelene poteze oblasti in njihovih kanalov komuniciranja.

Avtonomni kulturni center Rote Flora je eden izmed velikih simbolov zlate dobe skvotiranja v Nemčiji, saj se je na veliki skvoterski zemljevid Evrope uvrstil že leta 1989. Žal pa tudi Rote Flora ni imuna na gentrifikacijske sile in vedno nove poskuse mesta ter špekulantov, ki jo želijo pretvoriti v polikano in dobičkonosno nepremičnino. O tem, kaj točno se dogaja v velikem pristaniškem mestu na severu Nemčije, bomo sedaj spregovorili z enim izmed udeležencev sobotne demonstracije: