Monfalcone/Tržič: Poročilo s protesta »Vojna je tu«

Preteklo soboto se je skoraj dvesto ljudi udeležilo protesta proti vojni in vojni industriji, ki je pod geslom »La guerra è qui« oziroma »Vojna je tu« potekal v bližnjem čezmejnem Tržiču oziroma Monfalconeju. Protest je sklicala Regionalna libertarna koordinacija, v katero se združujejo anarhistične skupine iz severovzhodne Italije, udeležila pa se ga je tudi odprava iz Ljubljane. Protest, ki ga je spremljal kulturni program, so zaznamovali borbeno protivojno vzdušje, čezmejno zavezništvo in seveda solidarnost s Palestinci in Palestinkami, nad katerimi ta hip poteka genocid neslutenih razsežnosti.

Protest se je začel pred vhodom v enega od obratov tvrdke Fincantieri, ki spada med glavne italijanske proizvajalce orožja in med drugim gradi podmornice in vojaške ladje. Po krajšem pohodu se je zaključil pred spominskim obeležjem v spomin na sodelovanje ladjedelniških delavcev iz regije v antifašističnem boju med drugo svetovno vojno.

Sam protest je bil del široke in še vedno trajajoče kampanje proti vojni in militarizmu, v kateri zadnje tedne tovariši in tovarišice po vsej Italiji gradijo odpor zoper vojno in vso infrastrukturo, ki jo ta uničevalna dejavnost terja. Že tedne se tako tudi v nam najbližji italijanski regiji vrstijo različne intervencije v javni prostor, v jedru katerih sta opozorilo pred alarmantno krepitvijo militarizma v vseh vidikih družbenega življenja in potreba, da se temu upremo.

Italijanski tovariši in tovarišice tudi v prihodnjih tednih ne bodo počivali. 18. novembra tako pripravljajo veliko vse-in-čez-nacionalno akcijo proti sejmu vojaške industrije v Torinu, ki bo potekala v okviru globalnega tedna akcije proti vojni. Regionalno pa bo naslednja velika tarča drugi veliki proizvajalec orožja, ki je prisoten v Furlaniji - Julijski krajini. Gre za podjetje Leonardo, katerega stranka je tudi Slovenska vojska, v Ronkah blizu Palmanove pa proizvaja vojaške drone. Naslednji protest v naši bližini v okviru te kampanje bo ravno tam, in sicer 16. decembra.

Na protest v Tržiču je iz naših krajev pozvala tudi Pobuda proti militarizmu, ki je pripravila daljšo izjavo. Iz te navajamo nekaj odlomkov:

Vojne ta hip potekajo v številnih delih sveta. (...) Na smrtonosni seznam praktično vsakih nekaj mesecev dodajamo imena novih geografij. Ne glede na vse poskuse normalizacije, nobena od teh vojn ni naravna katastrofa, ki bi se pač zgodila in na katero ne bi imeli nobenega vpliva. Vojna nikoli zgolj ne izbruhne, temveč se morajo tisti, ki imajo od nje korist, pogosto precej potruditi, da vzpostavijo pogoje, v katerih postane možna. Velik del vzpostavljanja teh pogojev poteka daleč stran od bojišč, v centrih moči, med drugim v strukturah Evropske unije in zveze Nato. (...)

Pripadniki in pripadnice Slovenske vojske so trenutno na vojaških misijah v več delih sveta, pretežno na, kot pravijo, danes strateško pomembnem tako imenovanem Zahodnem Balkanu oziroma na območju nekdanje Jugoslavije. V preteklosti so bili v vlogi okupacijskih enot v Iraku in Afganistanu. (...) Danes so po uradnih virih prisotni na Kosovu, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Severni Makedoniji. Prisotnost ima različne značaje, od opazovalnega do obveščevalnega, a vsaj na Kosovu predvideva tudi možnost neposrednega sodelovanja v oboroženih spopadih. Dodatno je Slovenska vojska kot del članstva v zvezi Nato razporejena na teritorijih Slovaške in Latvije kot del »Natovega vzhodnega boka«. Z orožjem je pomagala iraškim in afganistanskim oblastem v službi okupacijskih sil, nazadnje izdatno tudi Ukrajini z obilno pošiljko težkega orožja. Slovenija je v vojni.

Investicije v vojsko, torej nakupovanje orožja, so redno na sporedu vsake slovenske vlade, ne glede na politične stranke na oblasti. Če je prejšnja vlada, pod vodstvom Janeza Janše, za obdobje od leta 2021 do 2026 namenila 780 milijonov evrov, jo je aktualna vlada pod vodstvom Roberta Goloba celo prekosila in potrdila nove investicije do leta 2026, v višini več kot milijarde evrov. (...)

Kljub lastnim piarovskim naporom in oblastni podpori militarizmu se Slovenska vojska še vedno spopada z dvomi o upravičenosti njenega obstoja. (...) Tudi zaradi tega postajata vojna in vojaška propaganda vse bolj agresivni: vojaški sejmi, novačenje v srednjih šolah in na fakultetah, promocijske kampanje (...) Nič čudnega ni, da se v zadnjem času toliko govori tudi o razpisu za vojaški resničnostni šov. Ta je nazoren del široke piarovske kampanje, s katero se z javnim denarjem gradi privlačnost vojne za mlade. Veliki oglasni panoji, videospoti, aplikacije, zasedanje javnih prostorov so le posamični izrazi normalizacije ideje militaristične družbe, ki vsepovsod vse bolj agresivno vstopa v vse sfere življenja. Vojna je tudi pri nas, za vojno nas ves čas pripravljajo.

Vojna, orožje, genocid, represija, vse to niso neizogibne stvari. Tako kot kapitalizem ni neizogiben in samoumeven. Oba sta v nasprotju z interesi večine svetovnega prebivalstva in peljeta svet v pogubo. (...) Terjati mir danes konkretno pomeni terjati razgradnjo režima apartheida in okupacije v Palestini oziroma Izraelu, prekinitev vseh vojaških intervencij v Ukrajini, razgradnjo vojaške industrije in razpustitev vojaških organizacij vseh vrst. Na lokalni ravni to med drugim pomeni odsotnost vojne propagande in nenehen boj proti nacionalizmu, patriarhatu in vsem drugim izrazom ideje, da imamo ljudje različne stopnje pravic.

Celotno izjavo z naslovom »Vojna je tu« lahko preberete na tovariški in neodvisni spletni platformi Komunal.org.

***

Pogovor o mednarodni kampanji proti militarizmu, antimilitarističnih akcijah ter anarhistični analizi militarizma in vojne s tovarišem iz FAI - italijanske anarhistične federacije

Pozivamo, da se v svojem lokalnem kontekstu pridružite globalnemu tednu akcij proti militarizmu, o katerem je več informacij na voljo tudi na spletni povezavi.

***

Solidarnost in podpora odporu Palestink in Palestincev

Sedmega oktobra 2023 je paramilitantna skupina Hamas izvedla napad na teritorij izraela, izraelska država pa se je odzvala z bombardiranjem večinoma civilnih tarč in odrezala ograjeno Gazo od oskrbe z vodo, gorivom in drugimi življenjsko pomembnimi dobrinami. Številke, ki krožijo po medijih, povedo vse. Država izrael načrtno muči in mori palestinsko ljudstvo. Odpor proti takšnemu početju je legitimno sredstvo.

Podpora takšnemu odporu izvira iz razumevanja zgodovinskega konflikta, ki sega vsaj v leto 1948, in iz vzrokov zadnje eskalacije. Pri čemer je treba upoštevati interese in strategije sionistične izraelske države, islamo-nacionalističnega Hamasa ter nekoliko bolj sekularno-liberalne Palestinske osvobodilne organizacije – PLO. Prepoznati je treba kolonialistične težnje in obstoj apartheida.

Če zadnjo vstajo oziroma tretjo palestinsko intifado primerjamo z drugo, ki se je odvijala med letoma 2000 in 2005, se zdi, da je ta precej bolj militarizirana in manj vsesplošno ljudska. Druga intifada je sledila neuspešnim pogovorom o prenosu upravljanja palestinskih teritorijev na palestinske oblasti med takrat vladajočo socialdemokratsko, laburistično izraelsko vlado in PLO-jem. Neuspešna pogajanja so napolnila jadra konservativno-nacionalističnih sil, ki so si prizadevale prevzeti oblast, in privedla do nove spirale religiozno-nacionalistične radikalizacije na obeh straneh. Država izrael je pospešila svoj ekspanzionizem na palestinskih teritorijih in še zaostrila svojo politiko apartheida, s čimer je Palestince prisilila v zaostrovanje odnosov in radikalizacijo.

A medtem ko se konservativne sile na obeh straneh med seboj oplajajo in druga drugo načrtno uporabljajo v želji po prevladi nad drugimi političnimi opcijami, ljudje trpijo. Za ceno prevlade na domačem terenu je dovoljeno vse od podpihovanja vojne do preganjanja drugače mislečih. V zadnjih dvajsetih letih so se socialno-družbene razmere zaostrile do skrajnosti. Progresivni del družbenih gibanj je bil na obeh straneh sistematično šikaniran in podvržen represiji.

Nekoč razmeroma močno anarhistično gibanje iz Izraela, Anarchists Against the Wall, ki se je solidariziralo z bojem palestinskega ljudstva in se med drugim borilo proti ograditvi Gaze, tako rekoč ne obstaja več. Proti javnim, progresivnim prostorom, ki so se javno izrekli proti prisotnosti uniformirancev, se je vodilo državne kampanje. Ljudi, ki so odklonili vpoklic v vojsko, pa so med drugim zapirali in jim onemogočili dostop do služb. Agresivna kampanja proti vsem, ki so nasprotovali militarizmu in nacionalizmu, je privedla do dezintegracije progresivnega dela družbenih gibanj in množičnega odseljevanja tistih, ki so si to lahko privoščili. Po drugi strani pa je izraelska država s kontinuiranim procesom okupacije in kolonizacije ter ustvarjanjem permanentne humanitarne krize s teritorijev intenzivno izrinjala tudi Palestinke in Palestince.

Avtoritarne politike, ki jih v veliki meri lahko pripišemo reakciji na nacionalizem izraelske države, so se izvajale tudi na palestinski strani. Konservativne sile so družbo vse močneje podrejale pravilom islama in prepovedovale sodelovanje s komerkoli, ki je povezan s teritorijem izraelske države, kar močno otežuje gradnjo antinacionalističnih perspektiv.

Ti procesi so onemogočili gradnjo družbenoprogresivnih sil, onemogočajo antimilitaristično delovanje, zatirajo razvoj civilne družbe, sindikalizma, samoorganiziranega delovanja in v svojem totalitarnem objemu nasploh ne dopustijo razmišljanja o alternativah. A v teh razmerah ni nikakršne dileme. Načrten pomor Palestincev je treba zaustaviti in v tem kontekstu podpreti njihov odpor. Graditi je treba na globalnem antimilitarističnem gibanju, ki se bo sposobno upreti nacionalističnim in ekspanzionističnim politikam držav. Predvsem pa je treba podpirati progresivne, antimilitaristične in antinacionalistične sile, še preden se vojna na določenem območju razvije.

Očitno je, da je v razmerah vojne, zatiranja in odrekanja osnovnih življenjskih dobrin progresivne sile težko razvijati, zato si je treba odločno prizadevati tudi za zagotovitev osnovnih življenjskih potrebščin in distribucijo teh vsem delom družbe. Upreti se je treba ideologijam enoumja, ki družbi vsiljujejo edino možno opcijo – opcijo vojne.

Svoboda palestinskemu ljudstvu. Zaustavimo apartheid in kolonizacijo palestinskega ljudstva. Moč glasovom proti Netanjahuju in antinacionalističnemu gibanju v izraelu.

***

Napovedi:

1. Shod Za Palestino: Ustavimo genocid - končajmo apartheid; četrtek 9.11. ob 17h na Prešernovem trgu v Ljubljani

2. Protest Za Palestino, proti genocidu v Gazi v petek, 10.11. ob 17h na Piazza Liberta v Trstu

3. Infokafana: Politični briefing iz Aten; A-Infoshop na Metelkovi v petek, 10.11. ob 20h