Začenjamo s poročanjem iz terena - poročevalec se javlja iz koprskih sodniških dvoran, kjer poteka kazenski pregon zoper ljudi, ki so obtoženi, da naj bi na anonimnem portalu http://razkrinkan-sintal.blogspot.com/ objavljali podatke o kršenju delavskih pravic, s čimer naj bi užalili Roberta Pistotnika, direktorja Sintala, in razkrivali zaupne podatke.

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Postvstajniški intervju:

Bližnjo preteklost so vsekakor zaznamovali množični protesti tako po svetu kot pri nas. »Occupy« gibanje, »Vsi so gotovi!« in ne nazadnje protesti v Bosni, ki so v začetku letošnjega leta naznanili vročo »Bosansko pomlad«. Spomnili se bomo dogodkov v Bosni v pogovoru z mostarskim tovarišem, ki ne bo le obnovil pretekle situacije, ampak nam predstavil posledice množičnih protestov v Bosni ter trenutno situacijo na ulici. Za začetek pa si osvežimo spomin ter prisluhnimo osnovnim koordinatam vstaje v Bosni – kdaj se je kaj dogajalo in kaj so bile glavne točke vstaj?

Po izkušnjah protestov s tolikšno razsežnostjo se postavlja veliko vprašanj. Kar se zdi specifično za situacijo v Bosni, je, da se je med vstajami veliko požigalo – pogosto so bili odkrite tarče nekateri simboli oblasti, kar se je zgodilo prvič po koncu vojne iz devetdesetih. Kako so ljudje reagirali na to požiganje, ki je zelo radikalen »statement«? Ali obstaja verjetnost, da se borba radikalizira v to smer ali pa so ljudje na podlagi vojnih izkušenj takšne metode boja zavrnili?

Tako kot so pri nas vzporedno z vstajami začele potekati ljudske skupščine, so se tudi ljudje v Bosni začeli pogovarjati in organizirati prek plenumov. Metoda plenuma je na začetku izgledala nadvse obetavna in pozitivna. Kakor je bilo ravno omenjeno, so ljudje tako med sabo začeli komunicirati o stvareh, odprl se je prostor, ki pred tem v družbi ni obstajal. Ljudje so lahko javno začeli govoriti o stvareh kot npr. kako živijo. Ko pa gledamo iz današnje perspektive nazaj, se nam zastavlja vprašanje, ali je bil plenum orožje borbe ali zgolj moment deradikalizacije.

Tudi pri nas se je zgodil moment, ko smo bili na ulicah in vzklikali: »Nihče nas ne predstavlja!« Zdi se, da so se ljudje v veliki meri identificirali s tem. A po tem, ko je zagon upadel, so se pojavili ljudje, ki pa so si zaželeli predstavništva. Iz tega izhajajo tudi nove politične stranke, ki so se etablirale na zadnjih volitvah. Ali obstaja nevarnost, da se kaj takega zgodi tudi v Bosni – da, ljudje sicer v momentu, ko so stali na ulicah, niso verjeli v parlamentarni sistem, a se bodo sedaj vrnili v stare tirnice? Ali pa so vstaje dale upanje, da se ljudje lahko samoorganizirajo na drugačen način?

Pri nas imamo za seboj že nekaj manjših borb, z vstajami pa smo šli prvič skozi izkušnjo masovnih demonstracij na tako obsežen in kontinuiran način. Ko smo bili na ulicah, se je zdelo, da je vse mogoče, a po koncu vstaj je marsikdo zapadel v apatijo, saj nekega velikega realnega vpliva ni bilo. Ljudje so dobili občutek, da se s protesti nič ne doseže in da so bila vsa pričakovanja zaman. Ali se je kaj podobnega zgodilo v Bosni? Ali obstaja mogoče kakšna analiza, da so bile vstaje, čeprav so bile množične, vseeno le del neke večje borbe, ki se nadaljuje? Ali so ljudje sedaj popolnoma obupani, da ni prišlo do želenih večjih sprememb?

Nekaj malega smo že slišali o kriminalizaciji, do katere pride, ko ljudje niso več na ulicah. Kako je z ljudmi, ki so kriminalizirani zaradi vstaj v Bosni? So v procesih ostali sami? Ali obstaja kakšna podpora in kako lahko ljudje, ki niso iz Bosne, na kakršen koli način pomagajo okoli teh procesov?

Debata o vstajah v Bosni, o tem, kaj smo se iz podobnih situacij naučili tudi drugi in kako lahko nove izkušnje uporabimo v prihajajočih bojih, se je nadaljevala tudi na 8. Balkanskem anarhističnem sejmu knjig, ki se je v začetku septembra zgodil v Mostarju. Tam je bila tudi delegacija Črne luknje in v prihodnjih oddajah boste lahko prisluhnili nekaterim pogovorom o zanimivih projektih in bojih Na Balkanu, med drugim o čisto pravem samoorganiziranem vrtcu. Danes pa za pokušino objavljamo izjavo udeleženk in udeležencev letošnega BASKa.

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Preko zidov nacionalizmov in vojn - Izjava udeležencev 8. Balkanskega anarhističnega sejma knjig

Jasno je, da je nacionalizem orodje, uporabljeno proti izkoriščanim razredom. Na Balkanu (zlasti na območju bivše Jugoslavije) je porast nacionalistične ideologije v devetdesetih letih 20. stoletja kapitalu omogočil brutalen napad na družbo. Nadalje je atomiziral prebivalstvo in uničil obstoječe solidarnostne mreže ter sodelovanje med ljudmi.

Zaradi potrebe po soočenju z nacionalistično ideologijo z radikalne in antiavtoritarne perspektive smo se 5. in 6. septembra 2014 zbrali v Mostarju na 8. Balkanskem anarhističnem sejmu knjig. Prišli smo iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije, Slovenije, Albanije, Romunije, Grčije ter iz nekaterih držav izven območja Balkana.

Prava narava nacionalizma ni nikjer bolj jasno vidna kot v Mostarju, mestu, razdeljenem na dva dela, mestu, na katerega ulicah so še vedno očitna znamenja brutalnosti vojne.

Zavedati se moramo, da ta delitev ni bila vzrok vojne, temveč je zgolj njena posledica; kakor je tudi posledica nacionalističnih ideologij, ki jih je ustvaril vladajoči razred.

To je bilo jasno protestnikom v Tuzli, ki so napisali grafit »Smrt nacionalizmu«, kakor tudi protestnikom v Mostarju, ki so februarja letos požgali sedeža obeh nacionalističnih strank.

Vendar pa se v drugih delih sveta porajajo novi nacionalizmi in konflikti, ki sledijo podobnim smernicam in imajo predvidljive posledice.

Mnogi v Ukrajini danes menijo, da morajo v vojni izbrati eno izmed lažnih možnosti, ki jih pred njih postavljajo države in korporacije (med njimi so celo nekateri anarhisti in »anarhisti«). Mi vseeno vztrajamo, da je nacionalizem vedno ideologija, ki reproducira državo, sistem represije in eksploatacije in ki hujska izkoriščane in zatirane ene proti drugim. Danes v Ukrajini vidimo isti mehanizem, kakršen je bil uporabljen v vojni (vojnah) v bivši Jugoslaviji: nacionalizem je orodje tistih na oblasti, s katerim porinejo ljudi v vojno zaradi interesov kapitala. Kot anarhisti smo s solidarnostjo, ki se nadaljuje v današnjem času, nasprotovali vsakršni podpori vojni v bivši Jugoslaviji. Za razliko od liberalnega pacifizma ali obsedenosti z levo-nacionalističnimi gverilami se v svojem boju nikoli ne bomo postavili na stran militarističnih politik in uničenja, na katerih so osnovane vse države.

Proti nacionalizmu, militarizmu in vojni! Proti vsem vladam in državam! Za solidarnost in avtonomijo!

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Na dvorišču Tovarne Rog bo jutri ob 20h uprizorjena predstava 25 671, ki v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja tematizira zločin, ki je vpisan v samo jedro nacionalističnega projekta, ki se mu reče Republika Slovenija – izbris.

V Črni luknji smo pred časom že objavili recenzijo predstave, iz katere na tem mestu izpostavljamo eno misel: “Zagotovo lahko predstavo beremo tudi z anarhističnega stališča, saj je dejanje izbrisa, v uprizoritvi problematizirano kot rezultat ustvarjanja nove države. Če anarhistično gibanje kritizira državo, kot sistem družbene ureditve in nacijo kot umeten, izključevalni in odtujevali koncept, potem je izbris primer iz prakse, ki razgalja vso brutalnost teh procesov. Vprašanje, ki še ostaja zanimivo je kako misliti boj za pravice izbrisanih brez uporabe diskurza državljanstva in države kot vrhovne pravne in moralne institucije?"

Izbris pa ni samo zgodba o zločinu, temveč tudi zgodba o boju in dostojanstvu. Na zvezi imamo sedaj Irfana, enega od tovarišev iz Socialnega centra Rog in tudi enega od aktivistov izbrisanih.

Priporočen prostovoljni prispevek: 5€ (oz. po zmožnostih). V primeru dežja predstava odpade! Po predstavi druženje v Socialnem centru Rog

Muzika:

Renovatio (Albanija/Grčija) - Kriza

Zadnji Popis (Srebrenica, BiH)- Bolje?