Grčija: jesen policijske represije

V Grčiji se je jesen začela z stopnjevanjem policijske represije na univerzah. Desničarska vlada pod taktirko predsednika Mitsotakisa je namreč v skladu z novim zakonom na štiri večje univerze v Grčiji poslala posebne univerzitetne policijske enote. To se je zgodilo prvič po pokolu na Atenski Politehniki leta 1973, v katerem je bilo ubitih 23 ljudi in ki je neposredno vodil v padec tedanje diktature. Vlada pod vodstvom desničarske stranke Nova demokracija je zakon uveljavila z eksplicitnim namenom ’izkoreninjenja anarhizma iz grških univerz in univerzitetnih kampusov’.

V zadnjih tednih so grške študentke in študenti množično protestirale proti uveljavitvi novega zakona. Ob višanju življenjskih stroškov, ob premalo in predragih študentskih nastanitvah ter ob še enem novem zakonu, ki targetira tiste študente, ki po mnenju vlade študirajo predolgo, je 50 milijonov evrov, vloženih v nove posebne policijske enote ter celotno nadzorno infrastrukturo, prav gotovo dovoljšen razlog za upravičen bes študentske populacije.

Ta krog policijske represije je eskaliral v noči iz 16. na 17. september na univerzitetnem kampusu v Solunu. Libertarni festival na kampusu so prekinile posebne policijske enote, ki so napadle večtisočglavo množico na koncertu, pripeljale vodni top in prisotnim onemogočile izhod. V napadu sta bili aretirani dve osebi, več jih je bilo poškodovanih. Sledil je spontan shod, ki se je namenil pred dekanovo pisarno, ki ga je policija ponovno brutalno napadla.

V odgovor na policijsko nasilje so študentske organizacije v Atenah za naslednji dan sklicale shod, ki pa je bil ponovno enako brutalno prekinjen s strani policije. Vsak nov policijski napad na grških univerzah in kampusih jasno kaže, koga je zares potrebno od tam izkoreniniti. Boj v Grčiji za avtonomijo univerze in proti policijski prisotnosti na kampusih ter na ulicah se nadaljuje.

------------

Pogovor s tovarišema iz anarhistične založbe Pagini Libere

------------

Paolo Freire: Pedagogika avtonomije

19. septembra je minilo sto in eno leto od rojstva brazilskega libertarnega pedagoga Paulo Freire. Freire je razvijal andragoško-pedagoško metodo, ki je izhajala iz vsakodnevnih potreb skupnosti. Temeljila je na praksah, ki so vključevale tako teoretsko kot splošno znanje, ki ga je razvijal znotraj skupnosti Angico, ruralnih skupnosti na severno-vzhodnem podeželju Brazilije. Njegov glavni prispevek je bil razvoj pedagoških metod, skozi katere so vznikali prostori znanja. V njih učenci niso bili razumljeni kot prazne posode, ki jih je potrebno napolniti z znanjem, temveč so bili to prostori pedagoških procesov, ki so temeljili na interakciji in dialogu med učenci in učitelji. Ta pedagogika se je imenovala pedagogika avtonomije oziroma pedagogika zatiranih.

Tovrstni prostori znanja, ki temeljijo na Freirjevih metodah, danes živijo v Avtonomnih šolah gibanja MST - Gibanja delavcev brez zemlje in v Ljudskih šolah Quilombov, avtonomnih ruralnih skupnosti. Na podlagi njegovih metod, ki jih prilagajajo glede na lokalne skupnostne potrebe, učitelji v nekaterih izmed tovrstnih šol povezujejo te metode tudi z ostalimi libertarnimi in anarhističnimi pristopi izobraževanja. Freirjev pristop, ki se pretežno bolj osredotoča na posameznika, se tako dopolnjuje s kolektivno perspektivo. Tovrstno izobraževanje spreminja šole v socialne centre, ki nastajajo iz samih skupnosti in služijo njihovim potrebam.

Ta model libertarnega izobraževanja je sicer vzniknil v Braziliji, v svojem stoletnem razvoju skupnostnih praks učenja pa ostaja navdihujoča praksa za raznovrstne skupnosti širom sveta.

------

Črna luknja podpira PLAC!

Informacije, kontakt in program:

IG: @avtonomni_plac

FB: @avtonomniPLAC

TW: @avtonomniPLAC

-----

Napovedi:

1. Igrišče ni parkirišče, petek 23. in sobota 24. september 2022, igrišče AKC Metelkova mesto, oba dneva od 16h dalje

2. Mobilizacija za avtonomijo naših teles, 1. oktober 2022 ob 9:30, Ljubljana. Več informacij po anarho-feminističnih mrežah.