Ograjevanje skupnega

 

Vsakič, ko se na Trgu republike zberejo množice, da bi izrazile svoje nasprotovanje programom političnih in ekonomskih elit, jih tam čaka ograja, za njo pa kordoni robokopov. Zdi se, da se ograja na vsaki vstaji premakne dlje na Trg republike, dlje v javni prostor, prostor, ki je od vseh nas. Policija na protestih deluje kot okupator, ki vdira v skupni prostor, ograja pa je fizična prepreka, ki zamejuje polje direktne demokracije.

Napis na transparentu Antikapitalističnega bloka: “Parlamenta nočemo, ulice ne damo!” opozarja ravno na to, da se javi prostor, ki je edini resnični prostor demokratičnega izražanja, omejuje. Ulice in trgi so in so vedno bili prostori, kjer se gradijo horizontalni in demokratični odnosi. Parlamentarna demokracija pa je zgolj privatizacija političnega življenja s strani elite. Protestniki ograje ne napadajo, da bi prišli do parlamenta. Ograjo napadajo, da bi javni prostor obranili pred okupacijo oblasti. Borba za ohranitev javnega prostora pa je predvsem borba za ohranitev skupnega. Je del boja proti novim oblikam ograjevanja, privatizaciji in komodifikaciji skupnih dobrin, ki so iz dneva v dan pod udarom globalnega neoliberalnega programa. Ali nismo danes, ko se poskuša v Evropski uniji privatizirati vodne vire, priče zadnjemu ciklu primarne akumulacije, to je poskusu napada na zadnje ostanke skupnega s strani kapitala? Mar ne gre pri privatizaciji upravljanja z vodnimi viri za poskus komodifikacije osnovnih dobrin in s tem napad na osnovne pogoje življenja? Vse to pa se dogaja v imenu dobička. Dobička za koga?

Kdor trdi, da so protestniki neartikulirani, nepoenoteni in ne vedo, kaj hočejo, se ne moti. Mnogi danes res ne vemo, kaj hočemo, vemo pa, česa nočemo, in vemo, proti čemu se moramo boriti.

Dol z ograjami! Stop ograjevanju skupnih virov!

________________________________________________________________________________________________________________________

Zakon prinaša mir ali: Ni vstajnikov – ni vstaje!

Plenilski kapitalizem, ki lahko obstaja le na podlagi stalnega produciranja in vzdrževanja neenakosti, izkoriščanja in izčrpavanja, prehaja v fazo, ko skorajda nima več kje kaj vzeti. Oropani, izčrpani in brezperspektivni ljudje se vse bolj samoorganiziramo in svoje nestrinjanje izražamo na demonstracijah, stavkah, uporih na ulicah mest po celi Evropi in svetu.

Skorumpirane vlade, ki jim je za ljudi malo mar, na zahteve po socialni pravičnosti, politični enakosti in resnični demokratizaciji odgovarjajo s krepitvijo svojega represivnega aparata, ki postaja vse bolj oborožen, izurjen in zaščiten. Podobe zamaskiranih, brezčutnih in do zob oboroženih robocopov, ki ščitijo utrdbe kapitala in vlade, ki jim služijo, so postale stalnica na ulicah in trgih. Skupni prostor kot prostor žive politike, kjer ljudje lahko kadar koli javno izrazimo svoje mnenje in skupaj debatiramo o »dobrem življenju«, je že zdavnaj izginil. Živimo v času globalne vojne, ki poteka med ogorčenimi, jeznimi, oropanimi, golorokimi ljudmi na eni ter pohlepnimi mogočneži, ki jih – razen zakonov in pravne države – ščiti popolnoma oborožena nacionalna policija in na drugi strani vojska.

No, Evropa gre še naprej. V precejšnji tajnosti in daleč od oči nacionalne in evropske javnosti je bila septembra 2004 na Nizozemskem, s sporazumom – zaenkrat – šestih držav vzpostavljena paramilitarna enota visoko usposobljenih specialcev pod imenom The European Gendarmerie Force, krajše Eurogendfor. Njihov cilj je krepitev mednarodnega kriznega menedžmenta in prispevanje k razvoju skupne varnostne in obrambne politike, kot so zapisali na svoji spletni strani.

Eurogendfor je vse v enem: policija, kriminalna policija, vojska. Omejitve delovanja teh odredov praktično ni in tudi nimajo nobene odgovornosti. Njihov cilj je, da zagotovijo, skupaj z evropsko nacionalno policijo in vojsko, varnost na evropskih konfliktnih področjih. Njihov posel je, skratka, da zatrejo upore. Za kakršno koli ceno.

V času, ko iz skorajda vseh evropskih mest slišimo novice o uporih, demonstracijah in stavkah, se Evropa očitno pripravlja udariti nazaj z v sumljivih okoliščinah in z ne preveč transparentno vzpostavljeno paramilitarno enoto, za katero ne vemo točno, kdo jo upravlja, kdo jo plačuje in kdo jo kontrolira. Po neuradnih informacijah, ker uradnih ni, je enota nemško in nizozemsko govorečih paramiličnikov prispela v Grčijo že oktobra 2011. Tako evropski vladarji zagotavljajo mir in rešujejo situacije, ko domači psi čuvaji ponekod ne želijo več pretepati lastnih sosedov, soprebivalcev in prijateljev.

Eurogendfor se na svoji spletni strani pohvali, da so kot »integrirano policijsko orodje oblikovani, da poskrbijo za policijske misije v različnih okoljih, vključujoč tiste destabilizirane, in so v pomoč EU, ZN, OVSE in NATO, ali možnim „ad hoc“ koalicijam, tako so že bili dejavni v Bosni kot del misije EUFOR, v Afghanistanu kot del misije NATO in na Haitiju kot del misije Združenih narodov. Vemo, čemu so v prvi vrsti namenjene te misije in vemo, da ljudje in skupnost od takšnih misij nimajo kaj dosti koristi, prav nasprotno. Popolna neznanka pa ostaja, kako se ta paramilitarna enota financira, vsekakor pa jo posredno plačujemo mi, ljudje.

Deluje pa ta javno-zasebna enota pod geslom „lex paciferat“ torej zakon prinaša mir. V pravni državi je pač vse po zakonu, tudi pobijanje ljudi za voljo kapitala. Ni upornikov, ni uporov, ni krize, le krasni novi svet.

__________________________________________________________________________________________________________________________________

Mnogoterost vstaje vodi v mnogoterost alternativ obstoječemu družbenemu redu. Mi se prepoznavamo v vzkliku »Nihče nas ne predstavlja,« ki že tri mesece odmeva po naših ulicah. Vzklik simbolizira samoorganizacijo, solidarnost, nehierarhičnost in anti-avtoritarnost. Ti principi se izključujejo z mehanizmom predstavništva tako na ravni parlamenta, sindikata kot študentskega organiziranja. Vabimo vas, da zvečer skupaj spregovorimo o nepredstavništvu kot obliki vključujočega trajnostnega političnega delovanja od spodaj. Dogodek Onkraj predstavništva se bo pričel on 19-ti uri v prostorih A-Infoshopa na Metelkovi.