Osrednji del: pogovor z Ambasado Rog o novem prostoru, novi knjigi in istem starem režimu zatiranja Trdnjave Evropa.

----------

Italija: Hitra železnica še ni pokorila doline Susa

Prejšnji teden so nas po dolgem času dosegle novice o novi eskalaciji boja proti izgradnji hitre železnice skozi dolino Susa v severozahodni Italiji. Zgodovina boja zoper mega-projekt z italijansko kratico TAV sega v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so se pojavili prvi načrti za izgradnjo hitre železnice Torino-Lyon, ki bi poleg enormnih vsot gradbenim dobičkarjem prinesla tudi nepopravljivo okoljsko in socialno opustošenje v alpski regiji. Italijanska vlada je projekt priročno označila za »strateško pomembnega«, zaradi česar ji ni bilo treba skrbeti za privoljenje lokalnega prebivalstva, katerih okolje bi uničila. Ko so v dolino prišli gradbeni stroji, so naleteli na organiziran množičen in militantni boj, ki traja vse do danes. 

Gibanje No TAV se vseskozi sooča s celotnim represivnim arzenalom države. Začetek boja je močno zaznamovala aretacija treh anarhistov, ki so bili leta 1998 obsojeni na podlagi visokoleteče obtožnice »subverzivnega organiziranja z namenom konstituiranja oborožene tolpe«. Dva sta v času prestajanja zaporne kazni umrla, oblasti pa so njuno smrt označile za samomor, tretji pa je šele po enomesečni gladovni stavki in po močnih solidarnostnih pritiskih gibanja uspel doseči premestitev iz maksimalno varovanega zapora v hišni pripor.

To je bil uvod v serijo aretacij na podlagi izmišljenih oziroma napihnjenih obtožbah utemeljenih sodnih procesov proti aktivistkam in aktivistom. Nazadnje so bile lani decembra tri aktivistke obsojene na zaporne kazni zaradi njihove agitacijske vloge v protestnem gibanju leta 2012. Poleg sodnih pregonov zoper aktiviste in aktivistke država stavi na stalno policijsko okupacijo območja doline Susa in posledično izčrpavanje upora. Vseeno je leta 2005 aktivistkam in aktivistom kljub brutalni represiji in celo vojaški okupaciji dela doline uspelo za nekaj časa ustaviti gradnjo z masovnimi protesti, barikadami in vzpostaviti začasno avtonomno cono z imenom Svobodna republika Venaus.

Na uspehe gibanja, ki so izvirali iz resnične samoorganizacije prebivalcev in prebivalk doline, je država odgovorila še z več represije. Toda direktne akcije uničevanja gradbišč, gradbenih strojev in sabotaž so se nadaljevale, tako kot tudi politična zborovanja, gradnja mrež solidarnosti in komunikacija o uničevalnih posledicah projekta. Leta 2011 je bila vzpostavljena avtonomna cona Svobodna republika Maddalena, ki jo je oblast nasilno zatrla, veliko ljudi je bilo ranjenih, še več pa kaznovanih oziroma vrženih v dolgotrajne sodne procese.

Čeprav se je projekt začel že pred 25 leti, ostaja do danes zgrajen le manjši del celotne trase. Večinoma gre za sondažne predore oziroma galerije, dostope do gradbišč in ostalo podporno infrastrukturo, pri tem pa so precej bolj uspešni na francoski kot na italijanski strani trase. Tudi na osrednjem objektu nove železnice, več kot 57 km dolgem predoru, se dela še niso začela, za njegovo gradnjo pa je predvidenih vsaj dset let.

Počasno napredovanje projekta je gotovo zasluga mnogoterega in v lokalnem prebivalstvu utemeljenega boja, ki poteka za vsak meter premika gradbenih strojev. Tudi prejšnji teden se je tako na gradbišču izgradnje počivališča za tovornjake ob načrtovani avtocesti, ki je nekje vmes – presenečenje pa tako – postala del mega-projekta, zbrala množica ljudi. Nekaj protestnikov in protestnic je več dni vztrajalo na strehi zgradbe v bližini gradbišča. 13. aprila je policija ljudi ponovno napadla in jih več ranila. Nasilju države in pritiskom kapitala navkljub se upor nadaljuje in ostaja tridesetletni trn v peti dobičkarskega projekta,imenovanega TAV.

Ljubljana: Tri mesece po uničenju AT Rog

V ponedeljek, 19. aprila, so minili trije meseci od invazije udarnih sil kapitala na Avtonomno tovarno Rog. Ponovimo znana dejstva: uničenje rogovske tovarne je naročila in plačala Mestna občina Ljubljana, izvedle so jo zasebne varnostne službe z neonacisti v svojih vrstah in gradbeni delavci MOL-u ljubega gradbenega podjetja Dolinšek. Operacijo je z izdatno dozo nasilja sredi epidemije omogočila in podprla Janševa policija, sovražno propagando o smetišču in leglu kriminala pa so poslušno bruhale mestne piarovske službe in njej podrejeni medijski obrati.

Natančno tri mesece kasneje je Mestna občina Ljubljana ustanovila javni zavod, katerega namen je rogovske ruševine spremeniti v dobičkonosno blago na, po merah kapitala ukrojenem trgu kulturne industrije in do oblasti lojalnega umetničenja. Medtem ko so v mestni hiši zastopniki politike uničevanja slavnostno razglasili dobitnico naziva v. d. direktorice novega javnega zavoda, je pred njo potekala novinarska konferenca uporabnikov in uporabnic AT Rog. Potekala je pod geslom Še smo tu, njen poudarek pa je bil na potrebi po zavrnitvi novega režima nasilja v mestu ter na pozivu vsem izrinjenim h gradnji novih prostorov solidarnosti in upora.

Ker so Rogovci in Rogovke vedno priročne tarče za sile represije, je novinarsko konferenco tudi tokrat motila policija. Na koncu jo je z grožnjami in agresijo tudi prekinila. Namenila se je popisati in po vsej verjetnosti kaznovati nekaj posameznikov, toda prisotni so z odločnim in samozaščitnim ravnanjem to preprečili. Prav mogoče pa policija-represija v skladu s prakso iz zadnjih tednov že išče nadobudne policistke, ki bi se v zameno za dodatek k plači bile pripravljene podpisati pod kak plačilni nalog na podlagi izmišljenih navedb.

-----------------

Zapatistke in zapatisti prihajajo v Evropo

Prvega januarja 1994 je pod sloganom Ya Basta! oziroma Dost je! več tisoč staroselcev in staroselk zasedlo sedem mest na jugu mehiške zvezne države Chiapas. Odločno zavračajoč korupcijo, rasizem, kapitalizem in represijo mehiške države so zapatisti in zapatistke na dan uveljavitve neoliberalnega režima proste trgovine za severno ameriko NAFTA lansirali novo fazo boja zoper več sto let trajajoč režim zatiranja in izkoriščanja. Nekaj tednov po začetku vstaje in po oboroženih spopadih z mrtvimi in ranjenimi na obeh straneh je bilo tudi s posredovanjem mehiške in mednarodne javnosti vzpostavljeno nelagodno in napetosti polno premirje, ki traja še danes.

V 27 letih je zapatistična vstaja v marsikaterem oziru prerasla v revolucijo, ki v središče postavlja univerzalna človeška stremljenja: pravico do zemlje, zdravstvene oskrbe, šolanja, svobode, demokracije, miru in pravičnosti. Zapatistično gibanje je izvedlo zemljiško reformo, ima lastno oboroženo vojsko, vzpostavilo je številne avtonomne občine ter druge strukture, ki so povsem neodvisne in ločene od uradnih struktur mehiške države.

Zapatistična zavrnitev neoliberalnega reda je močno odmevala po celem svetu. Vse od tistega davnega prvega januarja so zapatisti in zapatiske, ki so svoj boj vedno artikulirali kot del globalnega boja mnogoterih proti kapitalizmu, delovali kot živ in močan zgled za številna gibanja in pobude širom sveta. Vedno so velik poudarek dajali na globalno mreženje bojev zoper neoliberalizem. V tem duhu so oktobra 2020 s hribov jugovzhodne Mehike sporočili, da se odpravljajo na vseh pet celin sveta, da bi poslušali, se učili in skupaj gradili svet mnogoterih svetov brez kapitalizma, vojne in opustošenja.

Prva postaja na poti zapatistične karavane je Evropa, ki jo nameravajo borke in borci podolgem in počez prekrižariti letos poleti in jeseni. Sami pravijo, da je namen potovanja »izpeljati srečanja, pogovore, izmenjave idej, izkušenj, analiz in ocen med tistimi, ki se z različnih izhodišč in na različnih področjih zavzemamo za boj za življenje«.

Če bo šlo vse po načrtih, bo zapatistična delegacija v prihodnjih mesecih obiskala tudi Slovenijo. O tem bomo v Črni luknji poročali, ko bo znanega več. V današnji oddaji za začetek objavljamo prevod izjave Za življenje, ki predstavlja politično podlago za prihajajoča srečanja v okviru evropskega dela karavane.

ZA ŽIVLJENJE

LJUDSTVOM SVETA:

LJUDEM, KI SE BOJUJEJO NA PETIH CELINAH:

SESTRAM, BRATOM IN TOVARIŠICAM:

V zadnjih mesecih smo se med seboj povezali na različne načine. Smo ženske, lezbijke, geji, biseksualke, transspolni, transvestitke, transseksualci, interseksualke, kvir in drugo, moški, skupine, kolektivi, združenja, organizacije, družbena gibanja, staroselska ljudstva, sosedska združenja, skupnosti in dolgi intakodalje, ki nam daje identiteto.

Razlikujejo in ločujejo nas dežele, obnebja, gore, doline, stepe, pragozdovi, puščave, oceani, jezera, reke, potoki, lagune, rase, kulture, jeziki, zgodbe, starosti, geografije, spolne in nespolne identitete, korenine, meje, organizacijske oblike, družbeni razredi, kupna moč, družbeni prestiž, sloves, priljubljenost, sledilci, všečki, valute, stopnja izobrazbe, značaji, opravki, vrline, napake, plusi, minusi, ampak-i, vendar-ji, rivalstva, sovražnosti, pogledi, argumenti, protiargumenti, razprave, spori, pritožbe, obtožbe, zaničevanja, fobije, nagnjenja, pohvale, zavrnitve, žvižgi, aplavzi, božanstva, demoni, dogme, herezije, kar nam je všeč, kar nam ni všeč, vedenja in dolgi intakodalje, zaradi katerega se razlikujemo in si ne tako redko nasprotujemo.

Združuje nas le peščica stvari:

To, da tegobe na svetu jemljemo za svoje: nasilje nad ženskami; preganjanje in preziranje drugačnih po afektivni, emotivni in spolni identiteti; uničenje otroštva; genocid nad staroselci; rasizem; militarizem; izkoriščanje; ropanje; uničenje narave.

Razumevanje, da je za te tegobe odgovoren sistem. Izkoriščevalski, patriarhalni, piramidalni, rasistični, lopovski in zločinski krvnik: kapitalizem.

Spoznanje, da tega sistema ni mogoče reformirati, vzgojiti, ublažiti, obrusiti, udomačiti, počlovečiti. Zaveza, da se bomo zoper ta sistem bojevale_i povsod in vselej – vsak_a na svojem področju –, dokler ga ne bomo popolnoma uničile_i. Preživetje človeštva je odvisno od uničenja kapitalizma. Ne uklanjamo se, nismo na prodaj in ne popuščamo.

Gotovost, da boj za človeštvo poteka po vsem svetu. Tako kot uničevanje, ki gre svojo pot in se ne ozira na meje, narodnosti, zastave, jezike, kulture, rase; tako boj za človeštvo poteka povsod, vseskozi.

Prepričanje, da na svetu živi in se bojuje veliko svetov. In da so vsa prizadevanja za homogenizacijo in hegemonijo napad na človekovo bistvo: svobodo. Enakost človeštva je v spoštovanju drugačnosti. Podobno si je v svoji različnosti.

Spoznanje, da nam napredka ne omogoča želja po vsiljevanju svojega pogleda, svojih korakov, družbe, poti in usod, temveč posluh in pogled drugega, ki se, različen in drugačen, prav tako zavzema za svobodo in pravičnost.

Zaradi teh ujemanj smo, ne da bi opustili svoja prepričanja ali nehali biti, kar smo, sklenile_i:

Prvič – Izpeljati srečanja, pogovore, izmenjave idej, izkušenj, analiz in ocen med tistimi, ki se iz različnih izhodišč in na različnih področjih zavzemamo za boj za življenje. Potem bo vsakdo nadaljeval svojo pot ali pa ne. Gledati in poslušati drugega nam bo morda pomagalo pri našem naslednjem koraku ali pa ne. Toda spoznavanje različnosti, je tudi že del našega boja in naših prizadevanj, naše človečnosti.

Drugič – Da se ta srečanja in dejavnosti izvedejo na petih celinah. Da se v Evropi odvijejo julija, avgusta, septembra in oktobra leta 2021, in sicer ob neposredni udeležbi mehiške delegacije, sestavljene iz CNI-CIG, Fronte ljudstev za obrambo vode in zemlje iz Morelosa, Pueble in Tlaxcale ter EZLN. Pozneje – natančno kdaj, bomo še določili – se bomo po svojih zmožnostih zavzele_i še za izvedbo srečanj v Aziji, Afriki, Oceaniji in Ameriki.

Tretjič – Povabiti tiste, ki jih pestijo podobne skrbi in se posvečajo podobnim bojem, vse poštene ljudi in vse tiste spodaj, ki se upirajo in vztrajajo na številnih koncih sveta, naj se pridružijo, prispevajo, podprejo in sodelujejo na teh srečanjih in dejavnostih; in da podpišejo ter za svojo vzamejo to izjavo ZA ŽIVLJENJE.

Z enega izmed mostov dostojanstva, ki združuje pet celin. Me in mi.

Planet Zemlja. 1. januarja 2021.

Iz raznolikih, nehomogenih, drugačnih, nepodobnih, neenakih, oddaljenih in različnih koncev sveta (v umetnosti, znanosti in boju v odporu in uporu)

-----------

Živa sila