* novice z balkanske rute: poročilo Burned Borders o nasilju hrvaške policije, evikcija šotorišča v Ventimiglii in odprtje dveh italijanskih centrov za tujce v Albaniji

* Poluotvoreno: intervju s tovarišem ob izdaji knjige o lastni izkušnji zapora v Srbiji

* pogovor s tovarišem o represiji v Innsbrucku

* napovedujemo: Infokafana: Zgodovina anarhizma na Hrvaškem, petek ob 20.00, A-Infoshop

***

HRVAŠKA IN POŽGANE MEJE

Gibanje No Name Kitchen je po 15 mesecih zbiranja materiala objavilo poročilo »Burned Borders«, ki opozarja na nezakonite prakse hrvaške policije proti ljudem na poti. Poročilo je produkt terenskih izvidnic in omenja več sežigalnic po hrvaško-bosanski meji, kjer je bilo najdenih na stotine zažganih osebnih predmetov. To potrjuje številna pričevanja ljudi na poti o sistematičnem nasilju, ki ga izvaja hrvaška policija, ko se pod pretvezo varovanja meje brutalno izživlja nad potujočimi.

Poročilo Burned Borders navaja odkritje 8 pogorišč na 4 lokacijah v bližini prehodov med Hrvaško in Bosno, kjer so pogosto beleženi push backi in nasilje hrvaške policije. Na pogoriščih je bilo odkritih na stotine do potencialno tisoč telefonov, napol zgorelih kablov in baterij, oblačil, čevljev, zdravil, osebnih izkaznic in drugih dokumentov. Zažgani predmeti prikazujejo doslednost nasilnih operacij hrvaške policije in kažejo na obseg ljudi, ki so doživeli te požige. Te številke niso le statistični podatki; predstavljajo uničena življenja, uničene identitete in zgorele sanje ljudi na poti preko nasilnih meja evropske trdnjave.

EVIKCIJA ŠOTORIŠČA V VENTIMIGLII

Italijanska policija je v preteklem tednu eviktirala ljudi, ki so zatočišče našli pod mostom v Ventimiglii. Most je dolgo služil kot zavetje za številne ljudi, ki so se med kupi smeti in ruševinami naselili v improviziranih šotorih. Kljub slabim razmeram je most za številne ljudi na poti predstavljal edino varno bivališče.

V zgodnjih jutranjih urah je na kraj šotorišča prišla policija v spremstvu župana in novinarjev. Zaradi hitrega odgovora aktivistov so ljudje izpod mostu uspeli rešiti najnujnejše, preden je celotno območje izpraznila in izravnala težka mehanizacija. Posnetke evikcije je kasneje ponosno delil lokalni časopis.

Uradni razlog za evikcijo je bila skrb pred poplavljajočo reko, vendar se je evikcija zgodila, ko se je neurje že končalo. Izseljenih je bilo od 40 do 50 ljudi, ki jim občina ni zagotovila nobenega drugega prostora za bivanje.

ALBANIJA ODPRLA NOVA CENTRA ZA ZAPIRANJE

Tako imenovana centra za tujce, ki jih je v Albaniji zgradila italijanska vlada, sta pripravljena na odprtje, oziroma bolje rečeno, na zapiranje. Sporazum, ki ga je italijanska vlada novembra lani podpisala z Albanijo, predvideva dva nova centra za namestitev ljudi, rešenih na morju. Ljudje, ki jih bo na morju rešila italjanska pomorska straža, bodo sedaj prepeljani v dva objekta na albanskem ozemlju, ki ju bo Italija upravljala pod svojo jurisdikcijo.

Nova centra predstavljata še eno utelešenje ekternalizacije evropskih mej. Tovrstna politika običajno vključuje tesnejše sodelovanje s tujimi organi mejnega nadzora in vzpostavitev specializiranih centrov za obravnavo in zavračanje azilnih prošenj. Italija s to potezo vzpostavlja novo točko nadzora in represije nad ljudmi na poti izven svojih mej, z namenom da ljudem onemogoči nadaljnjo pot proti zahodu. 

Meje in njihova eksternalizacija, dodaten nadzor in represija ne zagotavljajo več varnosti, ampak zgolj več zapiranja in dodatnih nevarnosti za ljudi na poti.

***

ZGODBE IZ ZAPORA: o knjigi Poluotvoreno s tovarišem Cefom

Namesto recenzije knjige tokrat raje kar intervju z avtorjem knjige o njegovi izkušnji iz zapora in o zaporih nasploh. S Cefom smo se pogovarjali po predstavitvi knjige na minuli »Infokafani« v A-Infoshopu na Metelkovi. Leta 2022 izdana knjiga Poluotvoreno pri založbi KKUSIUSK iz Babušnice v Srbiji je sežetek Cefovih pisem, ki so jih že med prestajanjem kazni njegovi bližnji začeli objavljati na blogu poluotvoreno.wordpress.com.

Za »sitno« prodajo trave in uživanje marihuane je bil Cef leta 2014 obsojen po tedaj relativno novi in izredno rigidni srbski zakonodaji na dve leti in pol zapora, ki ju je prestal skupaj s 2500 sojetniki v največjem zaporu Srbije in nekdanje Jugoslavije – v Sremski Mitrovici.

V intervjuju za Črno luknjo se nismo ozirali na konkretne pripovedi iz knjige, to prepuščamo zainteresiranim bralcem, ampak smo raje načeli bolj generalna vprašanja. Med drugim smo se pogovarjali o zaporniški populaciji in vlogi, ki jo pri njeni strukturi igrata država ter kapitalizem:

Zapor kot totalna institucija človeka sistematično uokviri v svoje delovanje. V primeru Sremske Mitrovice se proces vključitve začne s prestajanjem kazni v »karanteni«, kjer so pomešani vsi novo prispeli zaporniki ne glede na to, ali so preprodajalci, lopovi, morilci oziroma skorumpirani podjetniki in politiki. Po karantenskem obdobju, med katerim opazujejo obnašanje zapornikov, preverjajo njihovo preteklost in ugotavljajo situacijo v njihovih lokalnih okoljih, zapornike razporedijo po različnih oddelkih: od odprtih, kamor se hodi samo spat; polodprtih, kjer večino kazni zaporniki prestajajo v zaporu, a so lahko deležni tudi izhodov; do zaprtih oddelkov za težke, zelo težke in »ekstremno težke« primere zapornikov. 

Generalno v zaporu ni treba počenjati ničesar, razen spoštovati osnovno rutino in pravila, kot je na primer vsakodnevno britje. Tej objektivni institucionaliziranosti navkljub pa v zaporu obstaja tudi zelo jasna razredna delitev: 

Knjiga Poluotvoreno ne govori o zapornikih, obsojenih zaradi političnih idej in dejanj, ampak o zaporu pripoveduje z zornega kota – recimo temu – navadnega človeka in poudarja absurdnost, v kateri se marsikdo lahko znajde popolnoma po nepotrebnem, ker se pač tako odloči država. 

Poleg destigmatizacije zapornikov in demistifikacije zaporov v družbi, k čemur prispeva ta in vsakršna podobna literatura, pa imajo tovrstna dela tudi blagodejne učinke na njihove ustvarjalce in na ljudi, ki prestajajo podobne okoliščine; lahko pa jih beremo tudi kot priročnike:

Minula Infokafana v A-Infoshopu je bila po dolgem času dobra priložnost, da se ponovno spomnimo na absurdnost obstoja institucije zapora, ki mnogim med nami morda zaenkrat v našem okolju še ni tako blizu, in se spomnimo, zakaj kot anarhisti zagovarjamo njeno ukinitev.

REPRESIJA V INNSBRUCKU

26. septembra je v zgodnjih jutranjih urah na domove in v socialni center aktivistov v Innsbrucku vdrla policija. 6 oseb je bilo aretiranih, zaplenjene so jim bile osebne stvari, telefoni in računalniki. Osebe so bile do večera izpuščene na prostost, obtožene pa so poškodovanja tujih reči in formiranja kriminalne združbe.

***

NAPOVEDUJEMO

Infokafana: ZGODOVINA ANARHIZMA NA HRVAŠKEM, petek, 18. 10., 20.00,  A-Infoshop, akcmm

Namen predavanja je na kratko predstaviti zgodovino anarhističnega gibanja na prostoru današnje Hrvaške in pokazati, da je anarhizem že od svojih začetkov dinamično, vplivno in dejansko družbeno gibanje.

Verjamemo, da boljše razumevanje zgodovinskih okoliščin, v katerih so se anarhisti in anarhistke na našem območju organizirali prej, lahko pripomore k boljši organizaciji danes. Zato se ozrimo na generacije pred nami, ki so se borile za svet brez države, kapitalizma in patriarhata!

DOBRODOŠLX