8 DEMOKRATIČNI CENTRALIZEM

Demokratični centralizem je učen izraz za zelo preprosto in razumljivo zadevo: Komunist ne more in ne sme ukrepati na svojo roko, če re za pomembne družbenopolitične zadeve. Dogovarjati se mora z drugimi komunisti. Kar bo po temeljiti razpravi sprejela večina, to bo sklep, ki ga bo organizaicja izvajala, uresničevala.

Nižja vodstva ne morejo ravnati po svoje, to pomeni – drugače kot so sklenili višji forumi, višja vodstva. Razpravam na konferencah in kongresih sledijo sklepi, ki so za vse komuniste obvezni. Nižja vodstva seveda morajo slediti višjim.

Pri demokratičnem centralizmu ni toliko časa nobene težave, dokler nižja vodstva povsem soglašajo z višjimi in dokler se manjšina disciplinirano podreja večini – sprejema njena stališča.

Do težav pri izvajanju načela demokratičnega centralizma lahko pride na najrazličnejše načine:

- V primerih, če določeni dejavnik ni pripravljen prisluhniti tehtnim argumentom bodisi manjšine bodisi večine (v praksi političnega dela utegneta biti »večina« in »manjšina« zelo relativni zadevi).

- Če se zgodi, da ima dejanska manjšina zares prav in je prepričana, da bi delovala proti lastni vesti in proti najglobljemu prepričanju, dejanska večina pa njenih argumentov ne more (zaradi drugačnih nazorov) ali noče (zaradi drugačnih interesov) sprejeti.

- Če namesto tolerantnega dialoga med »manjšino« in »večino«, med »nižjimi« in »višjimi« pride do pritiskov, ki lahko povzročijo prekinitev dogovarjanja, avtoritarno vzdušje diktiranja.

- Če gre za očitne birokratske manipulacije. »Večina« lahko uporablja občila, »manjšina« jih ne more. »Večina« lahko poljubno [popravek] širi svoja sporočila (ne glede na kvaliteto), »manjšina« ne more prodreti v domeno javnosti niti z najbolj tehtnimi argumenti za svoja stališča ...

Kakorkoli že, marksisti vemo, da gre v politiki vedno za temeljne materialne interese. Drugo je »nadgradnja«, ideološka »pena«. Navzkrižja v interesih je včasih težko usklajevati, včasih celo nemogoče. Najhuje je takrat, če se v političnem življenju poleg tistih objektivnih družbenih interesov začno širše izražati še različni ožji, zasebniški, karieristični itn. Še tako lepa statutarna določila ne morejo nadomestiti tehtne, dosledne marksistične analize in ocene, ki mora prodreti za ideološki videz. Lenin, na primer, se je znal bojevati za dognano objektivno resnico bodisi v »večini« bodisi v »manjšini«, pra tako Tito...

Vsi vemo, da je potrebno vzpostavljati idejno in akcijsko enotnost ZK; ta enotnost ne more biti formalno vnaprej zagotovljena, pač pa mora izhajati iz demokratičnega dogovarjanja. Načelo demokratičnega centralizma mora prežemati socialistična samoupravna principialnost; nobena druga družbenoodnošajska kvaliteta v naših razmerah ni sprejemljiva. Birokratske manipulacije, avtoritarne težnje, ekstremistični pritiski, liberalistična izmikanja, anarhoidni ekscesi – vse to lahko zvezo komunistov samo pasivizira, slabi.

Birokratsko enostransko, nedialektično (brez momentov decentralizacije) pojmovano in izvajano bi bilo načelo demokratičnega centralizma lahko nekaj, kar bi slabilo komunistovo dejavno in mišljenjsko samoiniciativo. Načelo demokratičnega centralizma bi lahko postalo tako sredstvo za manipuliranje v rokah vižjih in nižjih centrov odtujene moči, hkrati pa pribežališče in ščit za vse tiste, ki se radi skrivajo v zavetjih razdeljene, odpravljene odgovornosti.

LITERATURA:

A. Kutoš, Ustanovitev in razvoj ZKJ, ZO, 1974, str. 169–173

* * *

Duhovna misel dneva je rubrika, v kateri bomo vsak ponedeljek in petek opoldne od 3. maja do 7. oktobra v obliki radijskega podlistka predvajali košček političnega priročnika Komunistovo dejanje in misel – dostopen in pregleden, a nikakor površen učbenik za vsakodnevno politično delovanje.

Knjigo je leta 1981 izdala politična šola Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Napisal jo je pokojni Vladimir Sruk, humanist in družboslovec ter zaslužni profesor Univerze v Mariboru.

Priročnik Komunistovo dejanje in misel je dokument časa, ko je slovenski narod živel v drugačnem sistemu z drugačnimi izobraževalnimi institucijami in vsebinami. Odtlej se je naš politično-ekonomski položaj v svetu drastično spremenil, znanje predhodnih generacij pa nam je nedostopno in zakrito.

Čeprav smo iztrgani iz lastne zgodovine, so priročniki, kot je Komunistovo dejanje in misel, tudi danes lahko vodilo naprednim posameznikom, ki morajo v svojem delovanju in mišljenju zasledovati najvišje vrednote človečnosti in kolektivnosti.