Najprej smo se posvetili fenomenu prevzetih izrazov, ki pridobivajo domačo rabo. »Ajmo« na primer prevzema slovenske končnice pri spreganju. Glagol, katerega koren je tujega izvora, se obnaša »domače«, prevzema tako slovnični spol kot število in celo narečne variante.

Po drugi strani nekateri govorci, katerih materni jezik ni slovenščina, ob uporabi slovenščine uporabljajo slovenske besede, pri slovnici pa si pomagajo s tujo oz. s svojim maternim jezikom. Omenimo primer Rusa, ki je uporabljal koren glagola »reči« in ga spregal po rusko (»ja govorju«): »Ja tebi reču ...«. Tu je zgornji fenomen obrnjen, gre za uporabo domačega korena besede in tujo spregatev.

- ajva, ajma;  (prevzeta beseda /srb./, domača slovnica) vs. ja tebi reču (domača beseda, tuja slovnica /rus./)

• Klicatelj Mare nas spomni na ajmoht / -mocht. Prisluhnite prispevku, da ugotovite, zakaj ne gre za neke vrste obaro in koliko prevzetih besed iz nemščine se začne na sch-.

V drugem delu oddaje se posvetimo različnim oblikam in načinom služenja. Začelo se je z angleškim opisom dela: »hospitality«. Prevod »gostoljubje« ni bil zadosten opis, zato smo prišli do izraza »gostoslužje«. Sluge, ujetniki in udinjalci, ni da ni!

- gostoslužje (več od gostoljubja)

- natoslužje, vojskoslužje, trumposlužje (udinjanje ideji, človeku)

• Komentator Primož je dodal še en nadvse aktualen izraz: Ruttelizenje, Rutteliznik.

- samoslužje, ženoslužje (ženoslužna opravila), možeslužje

- tehnoslužje (ujetniki tehnologije), šefoslužje, deceslužje/otrokoslužje; psoslužje

* vršilec dejanja: /samo/slug (m.), samosluga (ž. recimo)