Kilav sklop novic: kmetijska zemljišča in tuji vlagatelji od Panvite do Pakistana

Na različnih koncih sveta se z lastninjenjem zemlje tujih vlagateljev soočajo na različne načine. Iowa, recimo, zaostruje zakon o zemljiščih v tuji lasti in tujim prebivalcem ter podjetjem prepoveduje lastništvo kvalitetnih kmetijskih zemljišč. Ukrep je bil sprejet, ko so politiki iz Iowe opozorili, da Kitajska in drugi tuji "sovražniki" požirajo kmetijska zemljišča v državi. Dejansko pa sta v lastništvu tujih vlagateljev 2 % kmetijskih zemljišč v Iowi, in še to sta povečini Kanada in Italija. Delež Kitajske je le delček teh 2 %.

V teh dneh veliko slišimo o prevzemu prekmurske agroživilske skupine Panvita, ki deluje v kmetijstvu, živilskem sektorju in proizvodnji trajnostne energije. Njihova večinska lastnica je postala hrvaška storitvena družba Mplus, ki deluje v panogah kontaktnih centrov, informacijske tehnologije in služb za zaposlovanje. Kje tiči vez med storitvenim in kmetijskim podjetjem? Na kratko - naložba naj bi omogočala predvsem rast in širitev skupine Panvita, ki na slovenskem kmetijskem in živilskem trgu predstavlja enega pomembnejših akterjev.

Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije za začetek skrbijo morebitne negativne posledice prenosa državnih kmetijskih zemljišč na nove lastnike. Po njihovem mnenju bi to lahko pomenilo dolgoročno oslabitev prehranske varnosti Slovenije. Skupina Panvita od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije namreč najema več tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč. Novi lastniki zanje avtomatsko pridobijo zakupne pogodbe, kakšni so plani z zemljišči in kapitalom, pa se ne ve.

Iowški kmetje kljub strahu pred Kitajci ugotavljajo, da prepoved tujega lastništva kmetijskih zemljišč njim samim ne koristi. Večjo grožnjo od tujih vlagateljev jim predstavljajo tisti z več denarja, na primer investicijski skladi, milijarderji, zvezdniki in cerkev, ki s kupovanjem kmetijskih zemljišč dvigujejo njihovo vrednost in jo delajo nedostopno. To še ni vse. Strokovnjaki pričakujejo, da bo v naslednjih nekaj desetletjih prišlo do velikega prestrukturiranja lastniških shem, saj sta približno dve tretjini kmetijskih zemljišč Iowe v lasti ljudi, starih več kot 65.

Če smo že pri starejših nad 65 let, se preselimo v Avstralijo, kjer ni čisto jasno, ali ima kanadska družba Public Sector Pension Investment res kaj veze s skladom za penzije. Vsekakor je znano, da je največja tuja vlagateljica v avstralsko kmetijstvo. Od podjetja Duxton Farms je za 70 milijonov avstralskih dolarjev (42 milijonov EUR) nedavno kupila več kot 8000 hektarjev kmetijskih zemljišč v Novem Južnem Walesu. To se je zgodilo slab mesec dni po tem, ko je kupila večinski delež v avstralskem podjetju, ki se ukvarja z vzrejo jajc. Družba je najaktivnejši tuji vlagatelj v avstralski kmetijski sektor, in kupuje vse od nasadov orehov makadamija, jajc, do pravic do vodnih virov.

Tako kot Avstralija tudi Pakitan pozdravlja tuje naložbe v kmetijstvo in se pri tem trenutno spogleduje predvsem s Savdsko Arabijo. Savski Arabiji je ponudil, da v Pandžabu vzpostavi živinorejsko farmo za 30.000 živali z letno proizvodnjo 6000 ton mesa. Savdska Arabija naj bi se zanimala tudi za zakup kmetijskih zemljišč, vendar podrobnosti še niso dokončno jasne. Pakistan naj bi Savdski Arabiji za začetek predlagal, da pridobi 50 000 hektarjev zemljišč v zakup za kmetijska podjetja.

Savdska Arabija se s kmetijstvom ne ukvarja le v Pakistanu ampak tudi na svojem ozemlju. V naslednjih petih letih savdsko ministrstvo za okolje, vodo in kmetijstvo želi vzpostaviti do 1000 urbanih vertikalnih kmetij znotraj maloprodajnih sistemov. Te kmetije naj bi pokrile do 40 % domačega povpraševanja po kmetijskih proizvodih in zelenjavi. Ta pobuda naj bi ustvarila nov kmetijski trg, lokalizirala kmetijski poklic in zmanjšala dobavne verige. Predvsem pa naj bi zmanjšala porabo vode za 80 do 90 %. Akvaponike zaenkrat ne omenjajo.

Morda bi za konec lahko rekli, da ima vsak Pakistan svojo Panvito in vsaka Savdska Arabija sanje o lastnih trnovskih solataricah.

***

V osrednjem delu se pogovarjamo z Niko, ki na inštitutu za raziskovanje sesalcev v Białowiżi na vzhodu poljske preučuje bizone. Pogovarjali se bomo o bizonjem življenju med obmejnim zidom in kmetijsko krajino.

Življenja białowieških živali lahko spremljate tudi na spletni strani inštituta ali na njihovi FB strani. 

***

Veganski recept: čokoladna torta