Tokrat:

- Kilavo razglas ob V. letnem srečanju Črnega Trna – radikalne agrarne zveze

- Edgewood Nursery - ekotipska vrtnarija: lokalne samonikle ekotipske rastline in zakaj jih gojiti?

- Vege recept: Maestro Mazinga in vege krafne

- Napovedujemo: INFOKAFANA - CIKEL "ANTIAVTORITARNE PERSPEKTIVE": Pomen in svobodni modeli izobraževanja, petek, 17. 2. 2023 ob 19h @ A-INFOSHOP (AKC METELKOVA MESTO)

Kilavo razglas ob V. letnem srečanju Črnega Trna – radikalne agrarne zveze

Delegacija Kilavega Semena se je tudi tokrat mudila na sestanku radikalne agrarne zveze. Zveza Črn Trn je mrežna organizacija, sestavljena iz okoli desetih avtonomnih iniciativ iz regije, ki zasledujejo vizijo krepljenja antiavtoritarnih politik na podeželju ter stremijo k samopreskrbnim praksam onkraj kapitalističnega načina produkcije. Kaj več o sami strukturi si poslušalci lahko preberejo na spletni strani ene od avtonomnih iniciativ – Zadruge Urbane, urbano-agrarnega kolektiva iz Ljubljane.

V prvem delu srečanja se je ozrlo nazaj in precenilo dosedanje delovanje. Tu bi lahko izpostavili predvsem uspeh prvega samoorganiziranega Črn Trn festivala, pobude, izhajajoče iz želje po več kontrakulture na podeželju. Po eni strani je festival uspel združiti več skupnosti: lokalno sceno, antiavtoritarno gibanje in agrarno skupnost okoli Črnega Trna, po drugi pa je tudi odlično prepletal delavnice, debate, delovne akcije in kontrakulturo.

Tako bo Črn Trn fest ostal na agendi prihajajoče sezone. Na agendi pa bo ostala tudi solidarnostna skupna akcija, ki lahko olajša izvedbo večjih infrastrukturnih del posameznih avtonomnih iniciativ. V preteklosti so to bile postavljanje ograd, izgradnja ekološke čistilne naprave, izsekavanje protipožarne preseke, v prihodnosti pa bo to morda obnavljanje vodnega kala.

O živi dinamiki radikalno agrarne zveze priča tudi dejstvo, da sta se ji pridružili dve novi avtonomni iniciativi – mreža je tako bogatejša za planšarje in mestne vinarje, poleg tega pa kaže tudi željo po večjem mednarodnem udejstvovanju. Tudi zaradi tega se je podprlo Balkanski anarhistični sejem knjig, ki bo potekal med 7. in 9. julijem, se pridružilo organizacijski skupščini sejma in se zavezalo k pripravi debate na temo perspektiv antiavtoritarnega podeželja.

Letno srečanje Črnega Trna se je zaključilo s temo »o pomenu skupnosti kot temelju grajenja antiavtoritarnih perspektiv«, v kateri se je naslovilo probleme skupnostnega delovanja v nekaterih konzervativnih vaških okoljih, razpravljalo o skupnostih, ki ne temeljijo na »lokalnosti« in predelovalo dobre prakse, ki smo jih že uspeli vzpostaviti – kot na primer zvezo Črn Trn.

////////////////////////////////////////////////////////////////

Edgewood Nursery: lokalne samonikle ekotipske rastline in zakaj jih gojiti?

V osrednjem delu tokratne oddaje Kilavo Seme se podajamo na severovzhod Združenih držav Amerike, v mrzli Maine. Tam smo se pogovarjali z Aaronom Parkerjem iz Edgewood Nursery oziroma iz »vrtnarije na koncu gozda«, ki se nahaja v Falmouthu blizu Portlanda. Aaron se že dve desetletji ukvarja z vzgojo rastlin. Ima poglobljeno znanje o številnih vrstah, o katerih razmišlja z ekološkega, zgodovinskega, družbenega in prehranskega vidika. Svoje znanje ob različnih priložnostih deli z antiavtoritarno in širšo skupnostjo, med drugim kot soustvarjalec podcasta Propaganda by the Seed ter del kolektiva, ki skrbi za sadovnjak Mountjoy, v katerem si vsakdo lahko nabere, kar želi. Dolgo se je ukvarjal z urejanjem krajine, zadnja leta pa dela pretežno v svoji vrtnariji, kjer se je usmeril v vzgojo zelo posebnih rastlin.

Sogovornik daje velik pomen vzgoji lokalnih samoniklih ekotipskih rastlin, zato smo ga vprašali, kaj to v njegovem geografskem in historičnem kontekstu pomeni in o katerih rastlinah pravzaprav govori.

Nadalje nas je zanimalo, po kakšnih kriterijih se odloči za rastline, ki jih bo vzgajal v svoji vrtnariji. Vprašali smo ga, ali izbira predvsem rastline, ki so primerne za človeško uporabo, ali pri svojem izboru upošteva še kakšne druge značilnosti.

Sogovornik vidi pomembno vlogo projektov, kot je Edgewood Nursery, v povečevanju odpornosti okolja na vse opaznejše posledice podnebne krize, ki bodo bržkone prej ali slej vodile v kolaps lokalnih ekosistemov.

Poleg vzgoje samoniklih ekotipskih rastlin Aaron prepoznava kot pomemben del ohranjanja biološke raznovrstnosti in s tem odpornosti tudi ohranjanje starih sort, ki so zaradi premajhne produktivnosti v prevladujočem kmetijskem modelu vse bolj izrinjene.

Obenem pa sogovornik razmišlja tudi o drugih strategijah, ki lahko dolgoročno prispevajo k trajnosti in raznovrstnosti ekosistemov. Ena izmed njih je tako imenovana asistirana migracija.

Vprašanje vzgoje rastlin je tesno povezano z zagotavljanjem dostopa do hrane. Večina rastlin, ki jih danes gojimo tako na vrtovih ZDA kot v naših krajih, je zanimiva mešanica pridelkov, ki so rezultat preseljevanja, kolonializma in drugih družbenih procesov. Tako so večinoma precej daleč od tega, da bi bile lokalne samonikle ekotipske rastline. Zanimalo nas je, kako ohranjati razmerje med gojenjem rastlin za prehrano ter vzgojo samoniklih rastlin, ki povečujejo odpornost lokalnega ekosistema.

Sogovornik se je veliko ukvarjal z vzgojo hrastov za prehranske in druge namene. Pravzaprav je nad želodi, ki jih je tudi v Sloveniji na pretek, naravnost navdušen.

Aaron pa tudi že nekaj let soustvarja podcast Propaganda by the Seed, v katerem podrobno obravnava tu omenjene in druge tematike.

///////////////////////////////////////////////////////////////

Vrtnarski kemični kotiček: kalcij

V tokratnem vrtnarskem kemičnem kotičku se bomo posvetili kalciju. Zanj nekateri pravijo, da je četrti najpomembnejši element za zdrav razvoj rastlin, takoj za dušikom, fosforjem in kalijem, ki smo jih obravnavali v prejšnjih oddajah. Morda pa takšni umestitvi botruje le vsesplošna obsesija z vzgojo paradižnikov na slovenskih tleh, saj je poleg visoke vlage ravno pomanjkanje kalcija eden izmed vzrokov za tako osovražene črne madeže na vsakoletnih pridelkih.

Nasploh je kalcij nujno hranilo za vse rastline, saj prispeva k utrjevanju njihovih celičnih sten, s tem pa k čvrstosti in odpornosti. Sodeluje tudi pri delitvi celic, sintezi proteinov in prenosu vode in hranil po rastlini, s čimer zagotavlja pravilen razvoj tkiv in koreninskega sistema. Kalcij ima vlogo tudi pri uravnavanju pH-vrednosti same prsti. Zaradi pomanjkanja kalcija namreč lahko zemlja postane kisla, zato dodajanje kalcija pripomore k večji bazičnosti tal.

Njegovo pomanjkanje se kaže v počasnem razvoju rastline in različnih deformacijah, vendar je iz tega težko karkoli zares sklepati. Zato so veliko bolj očitni znaki, da pridelki potrebujejo dodatek kalcija, rjave ali črne pege na listih, orumeneli vrhovi listov, venenje rastnih vršičkov, razbarvanje listnih žil in sušenje mladih plodov. Zagotovo nas bo k razmisleku o pomanjkanju tega elementa napeljala gniloba paradižnikovih cvetov ali temna udrtina na dnu plodu, ki se počasi širi.

Kalcij lahko pridelkom dodajamo na več načinov. Veliko vrtičkarjev prisega na jajčne lupine, ki jih v veliki meri sestavlja kalcijev karbonat. Ker pa se te same od sebe precej počasi razgrajujejo, zaradi česar kalcij rastlinam ni hitro na voljo, kroži naokrog kar nekaj receptov, ki naj bi omogočili hitrejšo absorpcijo. Tako lahko jajčne lupine zdrobimo in dodamo v zemljo; lahko jih en teden namakamo in nato rastline škropimo; lahko jih tudi zmeljemo v prah in zavremo, nato pa pokrite hranimo en teden in z njimi rastline zalijemo; ali pa jih zalijemo s kisom, da kalcij spremeni kemično zgradbo in s tekočino škropimo liste.

Poleg tega imamo na voljo še druge izbire, saj kalcij vsebujeta tudi mleko in sirotka. Tako lahko zmešamo 3 decilitre domačega nepasteriziranega mleka s 7 decilitri kamiličnega čaja, mešanico pa uporabimo za škropenje. Medtem ko drugi prisegajo na pokvarjeno mleko, ki ga zmešamo z vodo, kostno moko ali zmlete lupine školjk in rakov. Dodajanje kalcija je možno z vzgojo zelišč in prevrelkami, ki jih iz njih pripravimo. Tako sta tudi v tem primeru vedno aktualna kopriva in gabez, obneseta se še regrat in gorčica.

Kot smo že vajeni, s kemičnimi elementi ni za pretiravati. Presežek kalcija lahko ovira sprejem drugih elementov, kot so kalij, železo, fosfor, bor, cink in baker. Medtem pa preveč dušika v tleh lahko ovira absorpcijo kalcija. Torej, čeprav naj bi kalcij paradižniku začeli dodajati takoj, ko se pojavijo prvi plodovi, nato pa redno, dokler ne dozorijo, je čisto v redu, če smo ob tem pozorni še na kakšno drugo dogajanje na našem vrtu.