Ekstraktivizem v grčiji
* Kilave novice - Alge so novi tofu; Etiopski volkovi kot opraševalci; Namesto kave bomo pili...
* Osrednji del intervju s članico "Odprte skupščina proti energetskemu plenjenju Ioannina" oz. Open Assembly against Energy Looting
Energetski projekti so se v zadnjih letih okrepili, še posebej po začetku vojne v Ukrajini. V številnih državah jih oblasti opravičujejo z nujo po zeleni tranziciji, čeprav gre za invazivne in okolju škodljive projekte.
* Rubrika Od zrna do zrna: Dvozrnica - V prvi ediciji rubrike Od zrna do zrna smo vam predstavili enozrnico oziroma piriko, ki skupaj z ječmenom in dvozrnico velja za bazo kultivacije žit in tudi na splošno divjih rastlin. V januarski oddaji pa nadaljujemo z dvozrnico.
* Napovedujemo:
-
24. 1. - naslednji petek, ob 20h, v A-infoshop: Infokafana - Preizprašujemo kako zelen je lahko vodik - gostili bomo tovarišico in strokovnjakinjo iz Trsta
Sicer pa v znamenju obletnice od nasilne evikicija Roga:
-
17. 1. - danes, ob 20h, v A-infoshop: Antiavtoritarna solidarnostna kasica (ASK) vabi na odprto Infokafano, kjer bo pred obletnico evikcije Avtonomne tovarne Rog priložnost, da skupaj mislimo boje prihodnosti.
-
19. 1. - 11h - 20.30h - Rogoviljenje na valovih Radia Študent
-
Zbor za Rog - 19. 1., ob 18.30h v Rožni dolini
Črn Trn - radikalna agrarna zveza sporoča:
* objavljen je Komunike Črnega trna proti načrtom za izgradnjo tržaške mestne žičnice
* obeta se letno srečanje zveze - več o temu morda v prihodnji oddaji
*********************************************************
Kilave novice
Alge so novi tofu
Obsežnejša pridelava morskih alg se je najprej razvila na Kitajskem in v Koreji, hitro pa se razvija tudi v ZDA. Tam si ena izmed pionirskih iniciativ, ki se ukvarja s pridelavo alg na odprtem morju ob kalifornijski obali, prizadeva za obsežno proizvodnjo alg, ki bi lahko nadomestila naftne surovine pri pridelavi živalske krme, gnojil, plastike in kozmetike ter s tem zmanjšala emisije ogljikovega dioksida.
Kljub potencialu se industrijska pridelava morskih alg v ZDA sooča z mnogimi izzivi. Po eni strani jo zavira pomanjkanje stabilnega financiranja in jasnih smernic, po drugi strani pa se spopada z vprašanjem dejanske trajnosti pridelovanja. Obsežnejša pridelava morskih alg bi namreč ogrozila naravne gozdove alg in morske ekosisteme.
Po začetnem obdobju cvetenja te kmetijske panoge, ki je vrhunec financiranja dosegla leta 2022, so vlagatelji postali previdnejši. V prid razvoja industrije se postopoma vzpostavljajo predlogi regulacij, ki bi pomagali usmeriti rast industrije in jo naredili sprejemljivejšo za okolje in lokalne skupnosti. Zato mnogi upajo, da se bo industrija morskih alg razvila na podoben način kot industrija tofuja oziroma kot druge podobne industrije v preteklosti in da bo s tem uveljavila pridelavo hrane pod vodo.
Etiopski volkovi kot opraševalci
Etiopski volk živi izključno v višavjih Etiopije in je danes najredkejša vrsta mesojedca v Afriki z manj kot 500 preživelimi osebki. Ekipa znanstvenikov v okviru programa za ohranjanje etiopskih volkov je ugotovila, da se volkovi za svojo vrsto v določenem obdobju leta obnašajo nenavadno. Od junija do novembra namreč zacvetijo rastline, znane kot etiopski rdeči poker (Kniphofia), ki s svojimi ognjenimi cvetovi, polnimi nektarja, ne privabljajo le ptic in insektov, ampak se na njih pasejo tudi volkovi. Ližejo cvetove, pri čemer se njihov gobček posipa s cvetnim prahom.
Znanstveniki so ugotovili, da volkovi preživijo precej časa v iskanju nektarja in pri tem prenašajo cvetni prah med rožami. Čeprav je hranjenje z nektarjem verjetno premajhen vir energije za preživetje, volkovom predstavlja poživilo ali sladico po obroku. Njihovo vedenje pod vprašaj postavlja uveljavljena prepričanja o vlogi mesojedcev v ekosistemih in odpira vrata za odkrivanje novih primerov nenavadnih interakcij med rastlinami in živalmi.
Namesto kave bomo pili regrat, divko, cikorijo ali želod
Zaradi dolgotrajnih suš v Braziliji in Vietnamu so cene kave v zadnjih desetletjih dosegle najvišje ravni. Požari in krčenje pragozdov v Amazoniji so situacijo še poslabšali, saj otežujejo absorpcijo padavin, kar vodi v dezertifikacijo in zmanjšanje pridelkov.
Kava naj bi najbolje uspevala v tropskih vlažnih okoljih z bogato prstjo in temperaturami, ki se gibljejo med 18 in 22 stopinjami Celzija. Zato strokovnjaki predvidevajo, da se bodo do leta 2050 površine, primerne za pridelavo kave v Srednji Ameriki, zmanjšale za 38–89 %.
Podnebne spremembe z naraščajočimi temperaturami in zmanjšanjem padavin ogrožajo prihodnost kmetijstva v tropskih območjih, kar bo vplivalo na cene kave v prihodnosti. V odziv na te spremembe velike korporacije že razpravljajo o zvišanju cen in zmanjšanju količine kavnih izdelkov. Najtežji izzivi, ki jih pridelava kave prestaja, pa bodo, kot ponavadi, padli na majhne pridelovalce.
VIRI:
https://www.ecowatch.com/drought-coffee-price-climate-change.html
*************************************************************************
Energetsko plenjenje v Grčiji
V tokratni oddaji Kilavega semena gostimo tovarišico iz iniciative Open Assembly against Energy Looting iz Janine v Grčiji. Ta se je oblikovala v zadnjem desetletju proti ekstraktivističnim projektom države in podjetij, ki se dogajajo v regiji. Energetski projekti so se v zadnjih letih okrepili, še posebej po začetku vojne v Ukrajini. V številnih državah jih oblasti upravičujejo z nujo po zeleni tranziciji, čeprav gre za invazivne in okolju škodljive projekte. V pogovoru pa nas je zanimala tudi povezava med vojno in ekstraktivizmom. Za začetek smo sogovornico prosili, naj nam razloži zgodovinski pregled ekstraktivizma v Grčiji in politični kontekst, v katerem se ta odvija.
***********************************************************
Od zrna do zrna
V prvi ediciji rubrike Od zrna do zrna smo vam predstavili enozrnico oziroma piriko, ki skupaj z ječmenom in dvozrnico velja za bazo kultivacije žit in tudi na splošno divjih rastlin. V januarski oddaji pa nadaljujemo z dvozrnico ali emmerjem, žitno kulturo, ki so jo prav tako vzgajali že v obdobju neolitika na območju rodovitnega polmeseca, s pomočjo arheoloških izkopavanj in pelodnih analiz pa se njeno izvorno območje locira na prostor današnje Palestine.
Dvozrnica, tako kot enozrnica, pšenica in še marsikatero drugo žito, spada v rod Triticum, vrsta pa je v latinskem jeziku poznana kot turgidum. Poznamo jo v mnogih različicah: eno kot divjo, drugo kot udomačeno dvozrnico, poleg nje pa še vsaj 7 drugih podvrst, od katerih omenimo vsaj dve, dvozrnica durum in dvozrnica korosan, ki pa jih bomo zaradi svojih posebnosti in uporabe obravnavali v kateri od naslednjih oddaj. Divja oblika dvozrnice je nastala s hibridizacijo Divje rdeče enozrnice ter še ene od trav iz družine Aegilops oziroma Kozjih trav in predstavlja pomemben člen v precej razvejani in zanimivi genezi žitnih trav vse do najbolj razvite in razširjene pšenice.
Dvozrnica je v današnjem kmetijstvu minorno zastopana vrsta, gojijo jo predvsem v goratih in suhih predelih, saj je precej odporna na nizke temperature in sušo, dobro pa raste tudi v manj rodovitni zemlji. Gojijo jo v Maroku, Španiji, Karpatskem gorovju, Albaniji, Turčiji in še kje. V Italiji skupaj z enozrnico in piro tvori trio tako imenovanega farro žita, ki je tudi geografsko zaščiteno, predvsem kot enolončnica s kuhanim zrnjem. V Armeniji pa je značilen plov (angleško pilaf), načeloma jed iz popraženega riža, kjer pa je le-ta nadomeščen z dvozrnico.
Dvozrnica spada med prava žita in tudi med krušna žita. Lahko se jo melje, zaradi trdega ovoja pa jo je tako kot piro in enozrnico potrebno pred mletjem še oluščiti. Vsebuje dvakrat več beljakovin kot pšenica, poleg tega pa tudi gluten, zato je manj primerna za ljudi s celiakijo. Dvozrnici pripisujejo tudi antihiperglikemične in antioksidativne učinke, zato naj bi bila zelo primerna za prehrano ljudi z diabetesom tipa 2.
*********************************************************
To ni prihodnost, s katero bi se peljali!
S kraškega roba proti gondoli v Trstu
* Komunike Črnega trna proti načrtom za izgradnjo tržaške mestne žičnice
V Črnem trnu že nekaj časa spremljamo kampanjo prebivalcev Trsta in njegove okolice proti gradnji mestne žičnice »No ovovia« (Brez žičnice). Načrtovana izgradnja mestne žičnice med Trstom in Opčinami je sporna s številnih vidikov, vsi pa izhajajo iz dobro znanega konflikta – konflikta med interesi kapitala in splošne družbene dobrobiti. Ta zajema škodljive vplive njene gradnje in potencialnega delovanja v prihodnosti tako na vsakodnevno življenje občanov, uničevanje redkih preostalih naravnih habitatov v okolici mesta kot spreminjanje zgodovinske in kulturne krajine mesta.
Načrtovano izgradnjo mestne žičnice v radikalni agrarni zvezi Črn trn razumemo kot del širših trendov javnih investicij v mega-infrastrukturne projekte, ki brezkompromisno podrejajo mestno življenje in okolico interesom kapitalskih lobijev. Z vlaganjem v »revitalizacijo degradiranih območij«, v tem primeru v nekdanje tržaško pristanišče in vse do Opčin, politične oblasti tlakujejo pot kapitalističnemu izkoriščanju mesta in njegovih prebivalcev ne glede na ceno, četudi bo to zahtevalo korenite spremembe življenja oseb, ki živijo ob načrtovani trasi ali nepovratno uničenje zadnjih zaplat gozdov v okolici mesta. Iniciativo za postavitev žičnice v Trstu zato razumemo kot projekt kapitalistične ekspanzije v mestu, sicer financirano z javnim denarjem, a namenjeno zasebnemu kapitalu, ki so v popolnem konfliktu z interesi lokalnih skupnosti in širše družbe na sploh.
V tem primeru se kaže še večja ironija v tem, od kod so bila primarno sredstva, ki naj bi gradnjo financirala. Dodatna javna sredstva, vezana na krizo družbenega življenja, ki se je vzpostavila tudi zaradi ukrepov oblasti na pandemijo Covida-19 in ki bi lahko prispevala h gradnji bolj kohezivne skupnosti prebivalcev z naslavljanjem njenih dejanskih potreb, naj bi bila preusmerjena v projekt, namenjen predvsem obiskovalcem mesta. Morda bodo žičnico uporabljali turisti, vendar za elite – tako javne kot zasebne -, ko je javni denar počrpan, to ni več pomembno. Kakor jih tudi ne zanima degradacija zaščitenega, naravnega okolja, skozi katerega je načrtovana trasa žičnice. Če obstaja interes kapitala je možno vse, med drugim tudi pridobitev študije Univerze v Vidmu, ki trdi, da posledic za naravo, s tako imenovanimi izravnalnimi ukrepi, ne bo.
Procesi gentrifikacije, turistifikacije in elitizacije, ki jih poznamo iz številnih primerov, saj po njih v zadnjem času posegajo mestne oblasti tudi v drugih mestih, so očitni: vodijo v dvig cen nepremičnin in storitev, v prehajanje javnih površin v roke zasebnikom in njihovi komercialni ponudbi. Medtem pa lokalcem ob pomanjkanju drugih možnosti ostajajo slabo plačane službe v servisnem sektorju za turiste, skomercializirane javne površine in degradirano naravno okolje.
Načrtovana izgradnja mestne žičnice predstavlja le najbolj očiten del teh procesov, ki jim tudi Trst ne more ubežati. Ta bi pomenila visoko investicijo javnih sredstev v zasebni sektor, za katero lokalci menijo, da je ne potrebujejo v tej obliki. Kampanja proti gradnji mestne žičnice »No ovovia« namreč jasno sporoča, da ne prepoznajo tega projekta kot pozitivnega prispevka k delujočemu javnemu prevozu oziroma širšemu razvoju mesta in njegovega zaledja. A to lokalnih oblasti ne zanima, saj kljub nasprotovanju občanov še naprej podpirajo projekt, ki z javnim denarjem financira interese peščice. Očitno gre pri mestni žičnici za tako velike kapitalske interese, da so se jim oblasti pripravljene popolnoma podrediti – najsi gre za razlastitev oseb ali skupnostne zemlje na temu področju.
V Črnem trnu zato razumemo in podpiramo mobilizacijo proti načrtovani gradnji in iniciativo »No ovovia«, ki se odločno zoperstavlja projektu, saj bo ta degradirala kvaliteto življenj ljudi in nepovratno uničila zadnja območja narave v mestnem zaledju. Razumemo jo kot del širših bojev za življenje, ki v mestih in njihovi periferiji omogoča dostojanstveno življenje za vse prebivalce.
Mesto za vse!
Proti diktaturi kapitala!
Narave ne damo za gradbeno jamo!
Črn trn – Radikalna agrarna zveza,
na skupščini festivala Črnega trna – radikalne agrarne veselice, 1. 9. 2024, Kraški rob
Dodaj komentar
Komentiraj