Komentiramo: Gentrifikacija Golovca in boj za urbano naravo

Klic v Dalmacijo: Kakšna bo sezona oljk

Klic v Kulturni center Pekarna ob 30. obletnici obstoja

Recept: Pilav riž

Napovedujemo:

*Prajd za svobodno Palestino  

7. 6. at 18:00 at a secret location (ask your local anarcha) 
DECOLONIAL STREET PARTY: a radical queer-feminist performative action with political speeches and performances, flash-mob, paste-ups and cocktail bar on free donations for Gaza - bring your colorful bodies and the spirit of resistance!

13. 6. at 11:00 in front of Egyptian Embassy (Opekarska cesta 18a)
PROTEST IN MEMORY OF SARA HIGAZY: in solidarity with imprisoned free Palestine activists in Egypt, against the military dictator regime that enables the genocide in Gaza and the U.S imperial affairs in the region.

15. 6. at 17:00 at AKC Metelkova Mesto --> Pride Parade
NO PRIDE IN GENOCIDE blocc at Ljubljana Pride: we will meet at Metelkova and join the parade under palestinian and anarcha-queer flags with a cocktail bar and screenprinted keffiyeh bandanas on free donations for Gaza. Dress-code: colorful queer creatures.

22. 6. at 20:00 in Clay Theater (Vilharjeva cesta 3)
1834: AL GHAWAZI & KHAWALT: Al Khawalt is part of the Arabic heritage of queer belly dance shows which got stigmatized over the time due to the French and British colonial influence in Egypt. Al Ghawazi are womxn belly dancers who were banned in Egypt because of French colonial influence in 1834. This belly and queer belly dance show is to raise funds for families in Gaza. 

https://rozastene.squat.net/pride-for-free-palestine/

*Tovarišija na drugi strani Karavank med 25. in 28. julijem organizira Antifašistični tabor na Koroškem

V Petek, 7. junija ob 18. uri bodo v PLAC-u predstavili namen tovrstnega organiziranja in vso dogajanje na taboru.

Prijaviti se je mogoče na spletni povezavi antifacampkoroska.noblogs.org. Več informaciji tudi najdete na instagramu @antifa_camp_koroska

********************************************************************

Gentrifikacija Golovca in boj za urbano naravo

Zdi se, da lahko v zadnjem obdobju opazujemo čedalje večje posege v ljubljansko mestno naravo, od masovnih »partyjev« v Tivoliju in gradnje kanalizacijskega kanala C0 čez vodovarstveno območje do množičnega poseka dreves na Rožniku, če omenimo le nekaj odmevnejših primerov uničevanja narave.

A medtem ko nekateri opozarjajo na naravovarstvene in okoljske vidike, se sklicujejo na družbene interese blagodejnega vpliva narave na ljudi ter pozivajo k večjim regulacijam, se pozablja na bistveno dejstvo, da si pač ne želimo posegov oblasti in kapitala v vse kotičke našega življenja. Zdravje, rekreacija in narava so vrednote, ki jim ne gre oporekati, vendar gre pri vprašanjih mestne narave predvsem za vmešavanje interesov političnih in kapitalističnih elit v naša življenja in splošni družbeni interes. Zato ne moremo govoriti o tehtanju med različnimi interesi, ampak o nerazrešljivem konfliktu med elito in družbo.

Včasih se zgodi, da je družbeni pritisk premočan ali je na tnalu preveč političnih točk, zaradi česar morajo oblastniki popustiti in prilagoditi prvotne načrte. A po navadi na račun javnih financ oziroma predrugačenja projektov v navidezno sprejemljivejše variante z upoštevanjem delčka izraženih družbenih interesov. Pri čemer ključna za kapital in oblasti ostajata upravljanje in nadzor. Kapitalistični sistem ima v svoji ekspanzionistični maniri težnjo po investicijah v vedno nova področja in na mestni ravni je začel brutalno posegati tudi v naravo.

V primeru Tivolija se to kaže v investicijah javnega denarja v utrjevanje poti za boljši dostop do barov in drugih komercialnih dejavnosti na javnih površinah ali v igrišča z umetnimi masami za snažnejše igranje, ki se jih ograjuje, ponoči zaklepa in varuje s privatnimi plačanci. Ogromne javne površine se oddajajo za komercialne dogodke, kar v primeru Križank in Festivala Ljubljana, pri katerih plačanci onemogočajo tudi dostop do zunanjega parka – da slučajno ne bi kdo brezplačno užival v centru mesta –, razredni konflikt razgalja do skrajnosti.

Vsi ti procesi peljejo v mesto brez svobodnih, nenamenskih površin, ki bi omogočale nekomercialno in nepredpisano združevanje.

Paradigmi učinkovitega upravljanja in regulacije, na katero se naslanjajo oblastniki, prehitro podleže marsikateri akter civilne družbe, saj se pri tem velikokrat pozablja, da je šlo za učinkovito upravljanje tudi v primeru koncesionarja krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib – JP VOKA SNAGA d.o.o., ki je odredilo množičen posek dreves.

Nevaren interes kapitala se kaže tudi v razglasitvi Golovca za gozd s posebnim pomenom iz leta 2010, v sklopu kampanje za Zeleno prestolnico Evrope 2016. Prvi resnejši posegi pa so sledili leta 2020 s projektom URBforDAN, ko so gozd opremili s številnimi urejenimi tematskimi ali kolesarskimi potmi in novimi dostopi, zakoličili veliko usmerjevalnih in informacijskih tabel, gozd opremili z javnim pohištvom in fitnesi na prostem ter na različne načine spodbudili številne deležnike k soupravljanju tega še ne docela okupiranega prostora. To zadeva tako kolesarsko društvo, ki upravlja downhill proge, kakor tudi tako imenovano Gostilnico na Orlah, ki se je tudi s pomočjo promocije Golovca kot turistično-izletniške destinacije po letu 2020 razvila v ogromen turistično-gostinski obrat.

V pomanjkanju svobodnih, nedefiniranih prostorov združevanja in na sploh v pogojih življenja, podvrženega siljenju v individualizem, je opazen tudi trend komercializacije zelenih površin s strani prostočasnih organiziranih skupin. Tako mestne gozdove in parke, poleg turistov, polnijo številne organizirane skupine kolesarjev, tekačev, sprehajalcev psov, staršev z vozički in celo samo sprehajalcev, ki definirajo funkcijo prostih površin in jim dajejo uporabno oziroma dodatno vrednost.

Očitno je, da so javne površine in drugo skupnostno dobro pod čedalje večjim pritiskom kapitala. Tudi zaradi tega se je treba zavedati, da pri boju proti uničevanju narave v mestih ne gre le za boj za prevladujoče interese, ampak za boj proti podrejanju svobodnih, skupnostnih in prostih površin brez dodatne vrednosti interesu kapitala ter njegovih političnih zagovornikov.