Kilavo Seme v novi sezoni nadaljuje s poročanjem o vrtičkanju, agro-politikah, okolju in skvotiranju.

• kilav komentar: lakota – ključno orožje v izraelskem arzenalu:

  V oktobru 2024 je izšlo poročilo Zveze kmetijskih delovnih odborov (Union of Agricultural Work Committees ali UAWC), nevladne kmetijske organizacije, ki velja za eno največjih institucij za razvoj kmetijstva v Palestini. Naslov poročila je »Obeležitev enega leta izraelske genocidne vojne in etničnega čiščenja – Boj palestinskih kmetov za preživetje in boj za prehransko neodvisnost«. 

  Več na: https://uawc-pal.org/marking-one-year-of-the-israeli-genocidal-war-ethnic-cleansing/

   

• intervju: katastrofalni požari v čilu, vloga države in anarhistični odzivi: 

  S tovarišem iz Čila, ki je del Anarhistične skupščine Valparaísa (Asamblea anarquista Valaparaíso), smo se pogovarjali o izjemno obsežnih urbanih požarih, ki so zajeli območja Valparaísa, Viñe del Mar in Quilpuéja na začetku februarja letos.

  Več na: https://www.firefund.net/capitalistfire

   

• razglas črnega trna: »To ni prihodnost, s katero bi se peljali!« – nadaljevanje boja proti gondoli nad Trstom

  Boj proti žičnici se nadaljuje, tudi s protestom civilne iniciative No ovovia!, danes, 25. oktobra ob 17.30 na trgu Piazza Oberdan v Trstu.

  Več na: https://noovovia.it/poziv/

  ---

Lakota – ključno orožje v izraelskem arzenalu

V oktobru 2024 je izšlo poročilo Zveze kmetijskih delovnih odborov (Union of Agricultural Work Committees – UAWC), nevladne kmetijske organizacije, ki velja za eno največjih institucij za razvoj kmetijstva v Palestini. Naslov poročila je »Obeležitev enega leta izraelske genocidne vojne in etničnega čiščenja – Boj palestinskih kmetov za preživetje in boj za prehransko neodvisnost«. Analiza predstavlja pomemben vpogled v namerni napad Izraela na infrastrukturo za proizvodnjo in predelavo hrane z namenom, da bi sestradali palestinsko prebivalstvo. Podatki so iz obdobja med 7. oktobrom 2023 in 1. septembrom 2024, vendar slonijo na predzgodbi več kot 76 let trajajočega naseljenskega kolonializma, ki tudi z zasegi rodovitne zemlje sistematično uničuje možnosti prehranske samopreskrbe oziroma avtonomije v Palestini.

Zveza kmetijskih delovnih odborov – UAWC je del globalnega kmečkega gibanja Via Campesina International. Pri zaščiti pravic palestinskih kmetov sodeluje z različnimi palestinskimi, arabskimi in mednarodnimi organizacijami. Izvaja projekte na področju razvoja kmetijstva in posegov voda, si prizadeva za krepitev položaja podeželskih žensk in deluje na področju odzivanja na izredne razmere. V trenutni izredni situaciji skuša Zveza širši javnosti predstaviti stanje na palestinskih tleh s podeželske, kmečke in prehranskosamopreskrbne perspektive.

Več kot leto trajajoč genocid povzroča lakoto v Gazi in negotovost preskrbe s hrano na območju Zahodnega brega. Kmetijski sektor je, kot vse v Gazi, na robu propada. Obseg uničenja pa ni naključen. Je premišljeno dejanje proizvodnje lakote, saj Izrael sistematično uničuje tako kmetijske površine- kot tudi vso podporno infrastrukturo.

Po ocenah škode, ki sta jih na podlagi satelitskih posnetkov in podatkov lokalnih kmetijskih organov izvedla Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Satelitski center Združenih narodov (UNOSAT), je obseg uničenja osupljiv. Poročilo navaja, da so izraelske sile uničile 67,6 % obdelovalnih površin v Gazi, to je 10.183 hektarjev od skupno 15.053 hektarjev kmetijskih površin. V tem številu moramo videti tudi posledice za celotne skupnosti, ki jim je bil odvzet vir preživetja in so potisnjene v negotovost preskrbe s hrano. V določenih regijah se delež uničenih kmetijskih zemljišč približa 100 %. Podobno je s škodo na rastlinjakih, ki so ključni za celoletno pridelavo hrane. Na širšem območju Gaze je bilo uničenih 44,3 % rastlinjakov, v mestu Gaza pa je uničenje skoraj popolno – 99,7 %.

Čeprav poročilo ne vsebuje podatkov o gojenih živalih, ki so izgubile življenja v zadnjem letu, si lahko to številko skušamo izpisati sami. Vemo, da je bilo uničenih 538 piščančjih, 427 ovčjih, 59 kravjih in 28 zajčjih hlevov. Če razširimo tematiko, jim lahko prištejemo še 213 uničenih zavetišč zs živali. Za konec poročilo obravnava še napade na vodne vire, pri čemer navaja podatek o uničenju več kot polovice vseh vodnjakov za kmetijske namene v Gazi. Onemogočanje dostopa do hrane in osnovnih virov je tako postala značilnost dolgotrajnega izraelskega sistematičnega nasilja nad Palestinci. Uničenje ključne kmetijske infrastrukture je skupaj s 17-letno blokado uničilo sposobnost Gaze, da se sama prehranjuje. 

Medtem pa se genocidna politika na Zahodnem bregu kaže na nekoliko drugačen način. Tu stopnjevanje nasilja izraelskih naseljencev, ki jim zaslombo odkrito daje država, Palestincem preprečuje dostop do kmetijske zemlje. Napadi izraelskih naseljencev so strateško usmerjeni na območje C, ki je največji in najrodovitnejši del Zahodnega brega ter glavni cilj širjenja izraelskih naselbin. Območje C je tako ključnega pomena za palestinsko preživetje.

Palestinski kmetje in kmetijski delavci, varuhi vitalnih prehranskih sistemov, so pogosto med prvimi tarčami sistematičnih izraelskih napadov. Eno leto po genocidni izraelski vojni je zato boj za neodvisnost Palestincev pri preskrbi s hrano eden osrednjih stebrov širšega boja za osvoboditev izpod okupacije. 

Vir: https://uawc-pal.org/marking-one-year-of-the-israeli-genocidal-war-ethnic-cleansing/

Požari v Čilu

S sogovornikom iz Čila, ki je del Anarhistične skupščine Valparaisa (Asamblea Anarquista Valaparaiso), smo se pogovarjali o izjemno obsežnih urbanih požarih, ki so zajeli območja Valparaísa, Viñe del Mar in Quilpué na začetku letošnjega februarja. Ogenj je terjal več kot 130 človeških ter na stotine in tisoče nečloveških življenj. Poleg tega je bilo uničenih ali poškodovanih več kot 15.000 domov skupaj s številnimi socialnimi centri, priljubljenimi knjižnicami in drugimi skupnostnimi prostori. 

Kot je povedal sogovornik, so na 40 % požganega območja živele osebe brez dostopa do zdravstva in socialnih transferjev, mnogi med njimi so na območje prišli zaradi lovljenja t. i. čilenskih sanj. Splošno naj bi veljalo, da je v Čilu dostop do zdravstva boljši kot v preostali regiji in da so kvaliteta življenja ter življenjski stroški ugodnejši. Požari so na območju pogosti, pa vendar odziv uradne politike ni najboljši. Mnogim prebivalcem med februarskimi požari varnost ni bila zagotovljena. Po besedah sogovornika na leto zaradi požarov izgine do 100.000 hektarjev gozdov v celotnem Čilu. Sogovornik je odgovoril na vprašanje, zakaj se požari pravzaprav dogajajo in kdo jih sproža, predvsem pa, zakaj so se letošnji požari tako zelo razlikovali od požarov v prejšnjih letih.

O gibanju požarov smo lahko zelo sumničavi. Retorika oblasti se nagiba v smer, po kateri naj bi jo skrbelo za ubogo prebivalstvo, ki se mora soočati s težkimi posledicami. V realnosti pa kartelom omogoča gradnjo novih projektov na požganih mestih.Kot običajno so tudi pri požarih v Čilu najbolj ogroženi marginalizirani deli prebivalstva. Obstaja šala, da se 8 od 10 naravnih katastrof zgodi v Čilu, sogovornik pa se sprašuje, ali so naravne katastrofe res naravne. Kakšen je bil odziv anarhistične skupnosti na februarske požare?

Kolektiv, iz katerega prihaja sogovornik in ki se je oblikoval leta 2019 v času množičnih protestov v državi ter se strateško ter taktično osredotoča na boje, ki se dogajajo na tem območju, meni, da so naravne katastrofe posledica razrednega boja. Eden od bojev sta tudi informiranje in solidarnost ob soočenjih s požari. Sogovornik za konec analizira kontradikcije med kapitalom in življenjem.

Več o februarskih požarih v Čilu je mogoče prebrati na https://www.firefund.net/capitalistfire.

»To ni prihodnost, s katero bi se peljali!« – nadaljevanje boja proti gondoli nad Trstom

V Kilavem semenu smo aprila letos že poročali o spornem projektu izgradnje kabinske žičnice med Trstom in Opčinami. Ta bi brutalno posegla v zasebna zemljišča, zradirala velik del gozda, varovanega kot območje Natura 2000, ter krajinsko in arhitekturno predrugačila obalo ter kraški rob.

Kljub izgubi financiranja iz evropskih sredstev v okviru državnega načrta za okrevanje in odpornost na podlagi presoje vplivov na okolje se je tržaški župan konec septembra v Rimu uspel izpogajati za prenos financiranja na ramena državnega proračuna. V očeh ministrstva za infrastrukturo gre namreč za strateško pomemben projekt, ministrstvo za okolje pa je s pomočjo tehnične študije Univerze v Vidmu projektu predano prikimalo. Ta med drugim gradbena dela na enem hektarju gozdov Natura 2000 prikazuje kot splošno izboljšanje okoljskega stanja. 

Nesmiselnost investicije, ki bi med drugim omogočila pretopitev javnih sredstev v zasebni kapital, je spodbudila prebivalce Trsta in okolice, da se zoperstavijo kapitalističnemu okoriščanju. Podporo boju civilne iniciative »No ovovia!« proti rušilnemu projektu je izrazila tudi radikalna agrarna mreža Črn trn skupaj s svojimi somišljenicami na septembrskem Festivalu Črnega trna. 

Na diskusiji »To ni prihodnost, s katero bi se peljali! – S kraškega roba proti gondoli v Trstu« je bilo izraženo nasprotovanje megainfrastrukturnemu projektu izgradnje gondole, izpeljana pa je bila tudi komunikacijska akcija v Opčinah, kjer naj bi stala končna postaja. Sporen projekt, prvenstveno namenjen gentrifikacijskemu okoriščanju elit, bo namreč doprinesel le k večanju socialne degradacije mesta in razlaščanju zasebne in skupnostne zemlje, ki do sedaj ni bila na voljo, ter nepovratno uničil zadnje koščke narave v okolici Trsta. 

Boj proti žičnici se nadaljuje, tudi s protestom civilne iniciative No ovovia! danes, 25. oktobra, ob 17.30 na trgu Piazza Oberdan v Trstu.