15. 3. 2019 – 12.00

Od Ljubljane do Hongkonga

Audio file
Vir: Lastni vir

Kratke novice

Svetovna banka kupuje zemljo

Po poročanju Inštituta iz Oaklanda (Oakland Institute) je Svetovna banka razvila še boljši načrt za svetovno privatizacijo zemlje. V svoji raziskavi razkrivajo, kako je Svetovna banka prek projekta Enabling the Business of Agriculture (krajše EBA) z novim indikatorjem površin olajšala nakupe kmetijskih površin raznim multinacionalkam in drugim korporacijam ter bogatim posameznikom, predvsem v manj razvitih državah Afrike in Azije.

Poskusno je EBA z novim indikatorjem površin (v angleščini »land indicator«) začela leta 2017 v 38 državah, v letu 2019 pa naj bi bilo vključenih že 80 držav. Projekt vodita vladi Združenih držav in Velike Britanije, v njem pa sodeluje tudi fundacija Billa in Melinde Gates. Glavna priporočila s strani EBE za izboljšanje indikatorja površin pa so rahljanje zakonov, ki omogočajo nakup javnih površin, krčenje lastninskih pravic manjših kmetov in podobne šale. S tem naj bi optimizirali uporabo zemljišč in omogočili več svobode in enakosti pri pridobivanju zemlje.

Zavarovalna politika v Maharaštri

Maharaštra je tretja največja zvezna država v Indiji, po številu prebivalcev pa zaseda drugo mesto. Večino prebivalstva predstavljajo revni kmetje, ki se soočajo z težkimi ekonomsko‑političnimi in okoljskimi pogoji, ki jih mnogokrat silijo v smrt. Situacija je tako resna, da je število samomorov naraslo s 6268 v obdobju od leta 2011 do leta 2014 na kar 11995 v obdobju od leta 2015 do leta 2018.

Po poročanju portala Right to Information so prizadetim družinam pripadale zavarovalne premije za primer smrti bližnjega, zavarovalnice pa so zaradi vse več zahtevkov za odškodnine spremenile pogodbe. Po prejšnjem zakonu so družine imele vsaj možnost vložitve zahtevka in v vsakem drugem ali tretjem primeru tudi prejele določen znesek, kar je marsikateri družini vsaj omililo bedo. E sad neče.

 

Produkcija citrusov v Maroku

Ena od večjih kmetijskih produkcij v Maroku je vzgoja citrusov, ki je v sezoni 2018/2019 znašala kar 2,6 milijona ton. Zaradi dobrih vremenskih pogojev in daljše sezone se je pridelek v primerjavi s prejšnjo sezono povečal za skoraj eno petino, kar pa je povzročilo zasičenost trga in padanje odkupnih cen. Po poročanju portala Fruitworldmedia je zato mnogo manjših in srednje velikih pridelovalcev izviselo pri prodaji citrusov in so jih zavrgli. Skupna ocena za zavržene citruse v Maroku za to sezono znaša kar 60 tisoč ton. Pogodbe maroških kmetov z zunanjimi odkupovalci za pridelavo citrusov pa naj bi do leta 2020 dosegle skoraj 3 milijone ton, torej še nekaj sto tisoč ton več. Več kot dovolj.

----------------------------------------------------

Alternativna kmetijska mreža v Aziji

Na letošnjem srečanju Reclaim the Fields smo spoznali aktivista iz Hongkonga. Na srečanje mreže radikalnih kmetov in iniciativ je prišel z namenom raziskati možnost ustanovitve podobne mreže v Aziji. V intervjuju nam bo predstavil nekaj lokalnih bojev za ohranitev kmetijske zemlje in gozdov v Hongkongu in širše v regiji. Predstavil bo tudi delovanje anarhistov in napovedal drugi hongkonški sejem anarhističnih knjig.

-----------------------------------------------------

Javljanje v živo iz protesta – Mladi za podnebno pravičnost

-----------------------------------------------------

Etimološki kotiček

Sejati

Beseda sejati ima dva pomena: prvi je trositi seme v zemljo, drugi pa prek sita ločevati določeno snov; izvor besede pa je skupen. Besedo sejati najdemo v mnogih slovanskih jezikih, tako na primer starocerkvenoslovansko sejati, hrvaško sìjati, srbsko sejati, rusko sejatь, češko sit. Praslovanska beseda *séti s pomenom »sejati seme« in »sejati s sitom« se je razvila iz indoevropske osnove *seh-ie/o, iz katere izhaja še litvanski izraz seti, letonski izraz set, gotska beseda saian, starovisokonemšk izraz saen, anglosašk izraz sawan in angleški izraz sow. Vsi našteti izrazi imajo isti pomen. Sorodni sta še latinski besedi serere, ki pomeni »sejati«, in satus, ki pomeni »posajen«. Indoevropski koren je *seh- in je prvotno pomenil tresti oziroma stresati. Iz korena *seh- pa je tvorjena še ena beseda, in sicer *seh men-, ki v praslovanskih jezikih postane séme.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.