• Poročilo: z minulega Balkanskega anarhističnega sejma knjig (BASK)

Balkanski anarhistični sejem knjig je letos potekal med 15. in 18. majem v Solunu. Tudi tokrat se je na njem poleg knjig dogajalo marsikaj drugega: povezovanje na regionalni ravni, izmenjava idej in načrtov, razpravljanje o praksah, modelih organiziranja, izkušnjah ter protest proti vojnam, nacionalizmu, patriarhatu, mejam in kapitalu. Sodelovalo je več kot sto kolektivov in iniciativ iz mednarodnega anarhističnega in antiavtoritarnega prostora, med festivalom pa se je odvilo več kot 30 diskusij in delavnic.

• Osrednji intervju o povoženih živalih 

Pogovarjali smo se z Živa iz društva Dinaricum, društva za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj dinaridov... Društvo je sicer bolj poznano v povezavi z velikimi zvermi, tudi s pastirstvom, zadnja leta pa se ukvarjamo tudi s problematiko povozov živali.

Vsakdo lahko pomaga pri zbiranju podatkov preko uporabe prosto dostopne platforme iNaturalist (v mobilni in računalniški verziji). Zbira se naključna opažanja. Več o aplikaciji

• Rubrika od zrna to zrna: Žito meseca je taf

Napovedi:

• Infokafana: Radical Marxism in Northern Nigeria - Petek, 20. 6. 2025, ob 20h, v A-infoshop na Metelkovi

Tovariša iz nigerijebo spregovoril o zgodovini radikalne marksistične misli v regiji. Po predstavitvi sledi debata na temo post-kolonialnih perspektiv.

• Ljudska fronta vojni kontra - Torek, 24. 6. 2025, ob 17h, Kongresni trg

Protest proti oboroževanju, vojni in zvezi NATO. Družbene sile se tudi pri nas organizirajo proti sistemu militarizma, katerega vodstvo se bo zbralo na NATO vrhu konec junija v Haagu. V odgovor na njihovo politiko in vlogo v kapitalističnem sistemu zatiranja bo 24. junija v Ljubljani potekal protestni shod Ljudska fronta vojni kontra. Na protestni shod je pozvala Študentska Iskra, podprla pa so ga številna druga družbena gibanja in organizacije.

V mesecu juniju sicer poteka veliko antimilitaristične agitacije - med drugim je isti dan napovedan Protestni shod proti oboroževanju in imperialističnim vojnam - Torek, ob 18h, Titov trg - Koper

• V antimilitarističnem duhu teče tudi Prajd za svobodno palestino

Zadnje dejanje kompanije se bo zgodilo 28. 6.: PRAJD JE UPOR - ob 21.00, na Ambroževem trgu. Shod za antikapitalistični, antifašistični in antimilitaristični prajd proti vsem vojnam in genocidom.

******************************************************

Samoorganizacija ni slogan, je družbena nujnost: Balkanski anarhistični sejem knjig v Solunu

Balkanski anarhistični sejem knjig je letos potekal med 15. in 18. majem v Solunu. Tudi tokrat se je na njem poleg knjig dogajalo marsikaj drugega: povezovanje na regionalni ravni, izmenjava idej in načrtov, razpravljanje o praksah, modelih organiziranja, izkušnjah ter protest proti vojnam, nacionalizmu, patriarhatu, mejam in kapitalu. Sodelovalo je več kot sto kolektivov in iniciativ iz mednarodnega anarhističnega in antiavtoritarnega prostora, med festivalom pa se je odvilo več kot 30 diskusij in delavnic.

Organizatorji so zapisali, da živimo v času, ko se država vse bolj umika iz družbene pogodbe, posebej na ravni obveznosti do družbe. Obenem krepi vlogo policija, zatiralca in zaporniškega paznika, ki omogoča bolj gladko delovanje trga. Danes se oblasti tako bolj zanašajo na strah ljudi za vsakdanje preživetje kot na volilne obljube o boljši prihodnosti, medtem pa se zapletajo v neskončne vojne v času, ki ga zaznamujejo okoljski prelomi. 

Zato so bile na letošnjem BASK-u v ospredju teme o kapitalu, državi in normalizaciji vojn ter možnostih za gradnjo mednarodnega antikapitalističnega in antimilitarističnega gibanja; o opresiji na podlagi spola in boju proti patriarhatu, ki se kot inherenten del kapitalizma in nacionalizma pospešeno krepi v času militarizacije družb; o mejah in migracijah, ko se tradicionalni evropski rasizem, ki je omogočal ti. integracijo migrantov kot podplačane delovne sile spreminja v politike neposredne dehumantizacije in smrti; o političnih zapornikih in solidarnostnih kampanjah; o skvotih in avtonomnih socialnih centrih, ko se v kontekstu kapitalistične krize in represije oža prostor za življenje in se naša mesta spreminjajo v biznis za turizem; o pomembnosti delovanja anarhističnih medijev, založb, tiskarn in arhivov; o libertarnemu (samo)izobraževanju ter o okoljski krizi in bojih za zemljo.

Zadruga urbana je skupaj s predstavniki Struggle Committee of Megali Panagia, ki se na Halkidikiju borijo proti rudarjenju zlata in Assembly for the defense of the mountains, ki se v Atenah povezujejo proti vetrnim elektrarnam, sodelovala na diskusiji o organiziranju v kontekstu okoljske krize. Iztočnice so se nanašale na specifični geopolitični položaj balkanske regije kot periferije EU, ki jo je v zadnjih desetletjih opustošila kapitalistična transformacija. Poleg osiromašenja prebivalstva in razgradnje javnih sistemov so pod udarom naravni viri, bodisi zaradi ekstraktivizma in velikih infrastrukturnih projektov ali turistifikacije oziroma gentrifikacije. Na Balkanu so namreč v teku številni projekti z izjemno škodljivim vplivom na okolje, med njimi pogosto taki, ki jih v imenu zelene rasti poganjajo interesi ti. zahodnih držav.

Govorci so izpostavili nujnost povezovanja med ekološkimi boji in boji za trajnostno samooskrbno pridelavo hrane. Čeprav jih pogosto umeščamo med različne boje, je jasno, da na onesnaženih območjih trajnostna pridelava hrane ni možna, obenem pa so oboji osredinjeni zoper izkoriščanje zemlje. Energetski in drugi ekstraktivistični projekti so tako kot industrijsko kmetijsko rezultat kapitalističnih teženj, zato so oboji v svojem bistvu antikapitalistični. Da pa bi te boje lahko mislili sočasno, je nujno povezovanje urbanih in ruralnih realnosti, ki ni brez svojevrstnih izzivov v sodobni polarizirani družbi, v času klimatskih sprememb. Edino na ta način je možno udejanjati prepričanje udeležencev diskusije, da sta nadzor nad zemljo in samopreskrba temeljni pogoj kakršnekoli avtonomije.

Organizatorji BASK-a so v pozivu zapisali, da ne gre za štiri dni v maju 2025, temveč za proces v teku. Ter nas hkrati opomnili na star slogan, ki se v prevodu lahko glasi takole: »Bojujmo se za nemogoče, preden nas zadane nepredstavljivo.« Ker pa je nepredstavljivo že tu, se zdi nemogoče edina možnost. Na nas je, kako jo bomo v prihodnje realizirali. 

****************************************************

Tef
 

V zadnji rubriki Od zrna do zrna vam predstavljamo žito tef, minorno vrsto iz družine trav, ki izhaja iz višinskih predelov Etiopije. To je enoletna rastlina, ki spada v rod kosmatovk, v latinski nomenklaturi pa jo najdemo pod imenom Eragrostis tef. Etimološko beseda tef izvira iz jezika Amaric, v katerem tef pomeni izgubljen, kar se verjetno nanaša na majhna semena, ki v premeru merijo manj kot 1 mm.

Tef je žito, ki raste na nadmorskih višinah od morske gladine do več kot 3000 m nad morjem, vendar na večjih nadmorskih višinah slabo prenaša pozebo. Dobro prenaša visoke temperature in sušo in raste na območjih med tropskim in zmernim klimatskim pasom. Okoli 90 % celotnega posevka se pridela v Etiopiji in Eritreji, kot minorni posevek pa je zastopan še v Indiji, Avstraliji, ZDA ter v evropskih državah Nemčiji, Španiji in Nizozemski. Večinoma se ga obdeluje in spravlja ročno, kjer so zaradi majhnih semen pogoste precejšnje izgube pridelka. 
 

Tef predvsem v Etiopiji in Eritreji uporabljajo na več načinov; poleg živila za ljudi se uporablja kot krma za živali, predvsem za prežvekovalce in konje; je tudi osnova za pridelavo piva imenovanega t'ella oziroma fersso ter alkoholne pijače imenovane arak'e oziroma katikalla. Tef v lokalni dieti lahko predstavlja kar 2/3 skupnega vnosa beljakovin, iz tefove moke se pripravlja jed injera, palačinkam podoben kruh, ki je osnova dnevne prehrane. Zaradi visoke vsebnosti hranil in mineralov se skupaj drugimi žiti in stročnicami uporablja pri pripravi otroške hrane. Posušeni deli stebel se v gradbeništvu uporabljajo kot armatura v raznih glinenih in drugih maltah.