Kilave agropolitike ob 10. obletnici kitajske pobude Pas in cesta

V današnjem komentarju nekaj besed o lanskem jesenskem političnem srečanju v Pekingu, kjer so se zbrali delegati okoli 130 držav, vključenih v kitajsko pobudo Pas in cesta, o čemer se je med drugim poročalo tudi v novembrski ediciji oddaje Ponudba in prevpraševanje na Radiu Študent. V okviru pobude, ki ima začetke v letu 2013, je bil lansko jesen organiziran že tretji forum, na katerem je bil zaradi več političnih razlogov glavni poudarek na gospodarskem prehodu s čezocenskih megainvesticij na manjše in bolj lokalizirane zelene projekte. S pomembno izjemo – kmetijstvo in pridelava hrane.

Kitajska že nekaj let predstavlja največjo posamično državo investitorko v agronomski sektor, s čimer si je zagotovila velik nadzor nad mednarodnimi transportnimi prehranskimi potmi, a se je hkrati povečala tudi njena odvisnost od uvoza hrane in drugih dobrin iz kmetijskega sektorja. V nadaljevanju bomo omenili tri zaskrbljujoče trende, ki se odvijajo s pomočjo pobude in vplivajo na svetovni kmetijsko-ekološko-gospodarski razvoj: povečevanje uvoza kmetijskih izdelkov iz Afrike, povečevanje izlova svetovnega staleža rib in velika rast spletne trgovine.

V zadnjem desetletju je v kitajskem delovanju na afriškem kontinentu zaznati občuten kvalitativni premik v kmetijskih politikah. Pred pojavom pobude Pas in cesta je Kitajska spodbujala sodelovanje predvsem z uvažanjem znanja in raznih tehnoloških izboljšav, kot so na primer namakalni sistemi. V zadnji dekadi spodbujajo zasebne in javno-zasebne vložke v krepitev transportnih poti ter splošna industrializacija afriškega kmetijstva z mehanizacijo, logistiko, hibridnimi semeni, skladiščnimi kapacitetami in predelovalnimi obrati.

Če je bila srž prejšnjih kmetijskih politik združena v sloganu »kmetijstvo za hrano«, se je zaradi pobude Pas in cesta spremenila v »kmetijstvo za profit«. Eden od vidnih rezultatov teh politik je tudi novoustanovljena kitajsko-afriška ekonomsko-trgovska cona v provinci Hunan, kjer je bilo že v prvem letu delovanja sklenjenih za 400 milijonov ameriških dolarjev poslov, do leta 2025 pa naj bi ta znesek narasel na kar 12 milijard.

Med bolj spodbujanimi poljedelskimi kulturami na afriški celini sta soja in koruza, saj predstavljata velik del diete perutnine in svinjine, ki sta močno zastopani v splošni kitajski prehrani. Doslej sta bili največji uvoznici soje Brazilija in ZDA, vendar pa zaradi slabših političnih odnosov z ZDA Kitajska v zadnjem času išče nove priložnosti v Afriki. Tako je bilo na primer v letu 2022 v Tanzaniji po vladnem odloku namenjenih dodatnih 53.000 hektarov obdelovalnih površin za pridelavo soje.

Na morju pa je situacija malce drugačna: Ker je tako kot marsikatera druga država z dostopom do morja tudi Kitajska v zadnjih sto letih močno izropala morske zaloge, se sedaj na različne načine s pobudo Pas in cesta poskuša dokopati do novih ribolovnih con. To med drugim počne z vlaganji v pristaniško infrastrukturo, s katero si pridobi pravice za gospodarjenje z morjem gostujoče države na račun domačih ribičev. V letu 2022 je tako na primer kitajska firma Chaoliang Holding Group s somalijsko vlado podpisala dogovor o vlaganju v predelovalnico tuninega mesa, v zameno za večletno dovoljenje za izlov.

Za konec omenimo še rastoče spletno nakupovanje, ki se je z razvojem računalniške tehnologije, pametnimi telefoni in digitalnim bančništvom tudi na Kitajskem močno razbohotilo.

Preplet industrijskih in digitalnih investicij pobude Pas in cesta v kmetijski sektor kaže na nove trende, ki jih lepo ponazori naslednji primer: Leta 2023 je kitajski sadni trust Hongjiu Fruit iz Tajske prvič prepeljal večjo količino sadja po novem zahodnem morsko-kopenskem koridorju, ki povezuje zahodno Kitajsko z jugovzhodno Azijo. Eden glavnih delničarjev firme Hongjiu Fruit je največji spletni trgovec Alibaba. Leta 2022 so skupni dobički presegli štirikratno vrednost prejšnjega leta.

Namesto epiloga morda le tole: šta je Amer mislio da radi najbolje- pa nije.

*******************************************************************************************************

Sporna gondola na Tržaškem

V osrednjem delu današnje oddaje bomo s tovarišico iz Trsta govorili o projektu gradnje kabinske žičnice, ki bi povezovala Trst s kraškim robom, natančneje krajem Opčine. Že od idejne zasnove proekta naprej temu mnogi nasprotujejo iz več vidikov. Krajinskega, naravovarstvenega in tudi arhitekturnega, saj umeščenost neposredno posega na privatna zemljišče in bi predrugačila tako obalo kot kraški rob. Tovarišica iz Trste je vpletena v avtonomne lokale strukture, ki se projektu zoperstavljajo. Intervju bo v angleščini, zato bomo za nekaj časa zapustili polje slovenskega jezika.

Dogajanje v Trstu lahko spremljate na Telegramu: https://t.me/kontrovo .

***************************************************************************************************

Vege recept:

Za začetek potrebujemo 4 krompirje, eno čebulo in en korenček. Vse narežemo na fine, majhne koščke. Vržemo jih v lonec in popražimo na olju. Pražimo, pražimo, pražimo in ko je lepo popraženo, vse prekrijemo z vodo. Kuhamo, dokler se ne naredi kremica (op. takrat dodamo načeloma sol, poper, rožmarin, papriko, lahko tudi dimljeno, ker v veganski različici ne bomo dodajali dimljene provole). Dodamo pašto. Po navadi se to dela z mešano pašto (pasta mista), ampak lahko uporabimo tudi drugo. Če opazimo, da je premalo vode, jo dodamo, da ne bo suho. V trenutku, ko se pašta skuha, se tradicionalno doda prekajeno provolo ali ostanke njene skorje. Ker govorimo o veganski različici, lonec samo umaknemo z ognja, dodamo svež peteršilj in jed pojemo. (op. na koncu je mogoče dodati še pražene drobtine, za imitacijo pečenja v pečici. V neveganski verziji se jed da v pečico, da se provola dodatno stopi in se naredi skorjica.)

Napovedi:

Nevladne kmetijske organizacije skupaj s kmeti zahtevajo uresničitev 30. združenih protestnih zahtev do 15. marca. Če se vladni odločevalci ne bodo odzvali in zahtev ne bodo uresničili, sledi vseslovenski protest kmetov, v torek 19. marca 2024. Glavne splošne protestne zahteve ostajajo pravica do kmetovanja, definiranje aktivnega kmeta, zmanjšanje administrativnih bremen za kmete in ureditev dostojnega plačila za upokojene kmete. Kmetijske organizacije še vedno niso prejele nobenih konkretnih rešitev in zagotovil glede podanih zahtev, zato napovedujejo protest, ni pa še znano na kakšen način ga bodo izpeljali.

Izpostavljene glavne zahteve še vedno ostajajo:

1. IZKLJUČITEV OMD IZPLAČIL IZ OBDAVČITVE

2. SPREMEMBA UREDBE O PRAVILIH POGOJENOSTI

3. UMEŠČANJE IN IZGRADNJA VODNE INFRASTRUKTURE TER KMETIJSKA DEJAVNOST

4. ZVERI IN DIVJADI

5. REDNA IN TAKOJŠNJA IZPLAČILA UKREPOV SKP

6. GOZDNE CESTE – ZNIŽANJE PRISTOJBINE ZA VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST 7

7. UVEDBA DEGRESIJE ZA KOPOP IN SOR TER MOŽNOST NOVIH VSTOPOV

Povezavo do vseh stavkovnih zahtev najdete na spletni strani Sindikata kmetov Slovenije