V današnji oddaji bomo predstavili intervju z avstrijsko iniciativo SoliLa!, pogovarjali se bomo z aktistom iz Civilne iniciative za zaustavitev frackinga v Prekmurju, ter podali vrtičkarske nasvete za mesec februar.

»SoliLa!« – iniciativa solidarnostne agrikulture že tretje leto zapored skvotira nerabljeno zemljo na Dunaju. Gre za fluidno skupino aktivistov, ki se ob okupacijah poveča, a stabilen kolektiv vztraja tudi v obdobju represije. Boj za prehrambeno samooskrbo povezujejo z drugimi boji, kot so gibanje za pravico do mesta, povezovanje z avtonomnimi prostori, ter hkrati preizprašujejo stanovanjsko problematiko. »SoliLa!« konkretizira predloge solidarnostne agrikulture in problematizira uporabo rodovitne zemlje za potrebe gradnje. Aktivisti iz kolektiva skušajo dokazati, da so socialna stanovanja možna brez izgube rodovitne zemlje, ter svoj boj povezujejo z bojem proti gentrifikaciji. Zahtevajo pravico do zemlje in dostopnost stanovanj.

 

Pravijo, da se čutijo kot del globalnega gibanja, ki vzpostavitev solidarnostne urbane agrikulture vidi kot vzvod za izhod iz tako socialne kot ekološke krize. Rodovitna zemlja naj bi bila skupno dobro in odločanje o njej ne bi smelo preiti v roke zasebnih investitorjev, ki v skladu z lastno profitabilno logiko težijo h gradnji in posledičnemu uničenju prsti.

Ideja o vzpostavitvi solidarnostne agrikulture v urbanem okolju se je konkretizirala v obliki akcij kolektiva »SoliLa«! v letu 2012. Več o samih začetkih iniciative ter pomenu boja za prehrambeno suverenost nam je povedala aktivistka iz kolektiva »SoliLa!«

http://solila.blogsport.eu/

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Prekmurje je tesno povezano s pridobivanjem ogljikovodikov, a kljub argumentu nadaljevanja že začetega je začelo lokalno prebivalstvo preizpraševati načrtovane projekte ter njihove posledice - tako ekonomske kot ekološke. Povod za začetek raziskovanja ozadja napovedanega hidravličnega drobljenja za namene pridobivanja zemeljskega plina je bilo skrajno netransparentno informiranje tamkaj živečih ljudi. Več o prihajajoči gradnji novih 30 ali več vrtin pod vodstvom poslovnih partnerjev Ascent Resources in Geoenergo in predvsem več o dvomih in odzivih lokalcev nam bo povedal aktivist iz Civilne iniciative proti frackingu v Petišovcih.

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Kmetijske in rokodélske novice.

Na svetlobo dane od z. k. kmetijske družbe.

Št. 7. V srédo 14. Cvečána. 1844

Kmetijske opravila v Svečánu

Mravljiše o mokrim vreménu s lopato dobro

pretolci, de mravljinci v njemu poginejo, tudi

kertine rastrési, in jamce po travnikih in po senožétih

lepó porávnaj.

Zgodno vertno zéliše s slamo zvečer pokri,

de je mras ne vsame. Kapusóvo (zeljno) séme sej okôli

pusta, pa na tako semljo, ki je bila v jeséni s

kurjikam pognojena, in ga skerbno pokri. Kadar topleji

vreme perhaja, ga odkri, de mlada zima ne zbelí.

V večih krajih, sosébno v hribih kjer kapusoviga

semena na gnoj ne sejejo,se mora za pervo sétev s

poprej napravljeno hosto solnčni bréh požgati,

požár drobno skopati, in vanj okoli svetiga Matija

kapusovo seme sejati.

Še je čas, dobre persti

od kakih obrubikov, ali cestniga blata, ali druge

nastergáne soderge is dvoriš, is potov, is luž,

ali is bajerjov navositi, in s njimi jame in nišave

po senožetih in travnikah poravnavati, vodotočne

žlebí per senožetih popraviti in počedíti.

Krave, ki v tem mescu telíjo, in kobile, ki

žrebijo, varij in ne presili jih s délam.

Imej skerb za sadno drévje, glej, de boš

gosenčno zalégo poterl, ostergaj in omédi mah, sa

ktérim se škodljiva golazen redi; poiši med

vejami in rogovilami, kamur gosenze pred zimo za-

rod skrivajo, in ga pokončaj; poiši na vertu tudi

med plankami in po živim plotu, če kje gosenčine

gnjesda najdeš, omedi jih nar bolj s staro brezovo

metlo , in zárod zožgí. Preglej vse njivno in vozno

orodje, in vso drugo kmetijsko in delavno robo,

popravi kar je za popravit, de ne boš, ko delo pride,

polomnjeno v roke jemál. če je na njivi ali na verti

zametov kaj, jih s smetmi potrési, ali prekidaj, de

pred zginejo in de osmina več sape dobi.