* Poročilo: VII. letno srečanje Črn Trn – Radikalne agrarne zveze

Kot običajno se je tudi letos pozimi zgodilo letno srečanje Črnega Trna, ko se članice tako imenovane avtonomne iniciative, dobijo, da pretresejo delovanje zveze iz zastavijo cilje nadaljnjega obstoja. Več o Črnem Trnu

* Intervju in napoved: Mednarodno srečanje zeliščarjev v Cluj-u, 5.–8. 6. 2025

* Rubrika Od zrna do zrna – žito meseca je durum 

V januarski ediciji rubrike o žitih smo vam predstavili drugo v vrsti starih in bazičnih žit – dvozrnico. V tokratni rubriki pa predstavljamo pšenico durum, ki skupaj z žitom korosan, poljsko pšenico, angleško pšenico ter perzijsko pšenico tvori veliko množico podvrst že omenjene dvozrnice.

************************************************************

Poročilo z VII. letnega srečanja Črnega Trna – Radikalno agrarne zveze

Kot običajno se je tudi letos pozimi zgodilo letno srečanje Črnega Trna, ko se članice tako imenovane avtonomne iniciative dobijo, da pretresejo delovanje zveze in zastavijo cilje nadaljnjega obstoja. Srečanju je prisostvoval tudi radijski kolektiv Kilavega semena.

Sodelovanje med raznolikimi avtonomnimi iniciativami v pretekli sezoni je bilo relativno izjemno, saj se je poleg večje letne akcije Črnega Trna in že tradicionalnega festivala kontrakulture na podeželju zgodilo še kar nekaj skupnih pobud. Med drugim se je delalo na strehi štale, organiziralo srečanje s tržaško sestrsko organizacijo Radiči Domači, postavljalo suhozid in izvedlo protestno intervencijo proti postavitvi gondole nad Trstom, o čemer smo v Kilavem semenu že poročali. Kot zanimivost pa naj omenimo, da je ajvarjada, skupnostna manufaktura ajvarja pri avtonomni iniciativi Draveljskih Vinark, odpadla zaradi predragih cen paprike – sklep: v Črnem Trnu bodo zato prihajajočo sezono pozorni na ugodne ponudbe paprik.

Srečanja se je udeležila večina članstva, okoli 10 avtonomnih iniciativ, tudi iz onkraj nam vsiljenih meja, ter številni povabljeni, ki se morda tekom sezone Črnemu Trnu tudi priključijo. Debata letnega srečanja se je sicer najbolj razživela na točki pogovora o smiselnosti mreženja na področju prehranske samopreskrbe. V kontekstu teme se je preizpraševalo, ali radikalna agrarna zveza izpolnjuje pričakovanja sodelujočih in kaj bi lahko izboljšali v prihodnje.

Velik del debate je bil posvečen distribuciji dobrin, cenam kvalitetne hrane in drugim oviram ter možnostim, ki jih ponujajo različne prakse. Točka se je zaključila s pobudo, da se temo distribucije dobrin obravnava tudi v prihodnje in morda v ta namen ustanovi mešano delovno skupino različnih iniciativ.

Na politično-teoretski strani je iz Črnega Trna izšel tekst o podnebni krizi, vremenskih ujmah in anti-avtoritarnih odzivih ter izjava v podporo boju proti postavitvi tržaške gondole. Na praktični ravni se razmišlja o nadaljnjem povezovanju v balkanski regiji, predvsem v sklopu Balkanske anarhistične solidarnostne mreže, kakor tudi bolj lokalno.

V ta namen se že pripravlja tako imenovan posvet Črnega Trna, na katerega se bo povabilo čim širši krog ljudi, ki jih zanima pridelava hrane, urbano vrtnarjenje ali pa skupnostno kmetovanje in na ta način poskušalo doprinesti k alternativnim praksam na tem področju.

Na koncu se je sklenilo, da ima zveza, kot je Črn Trn, pozitivne učinke na avtonomne iniciative kljub potrebnim vložkom v samo delovanje. Samoorganizirana radikalna agrarna zveza ni servis, ki bi obstajal onkraj aktivnega članstva, zaradi česar je pomembno, da sodelujoči v njej vidijo smisel – tako na politični kot na praktični ravni. Več o Črnem Trnu lahko najdete na internetni strani Zadruge Urbane.
 

***************************************************

Radical Herbalism gathering, 5-8.06.2025 romania

Od zrna do zrna – durum

V januarski ediciji rubrike o žitih smo vam predstavili drugo v vrsti starih in bazičnih žit – dvozrnico. V tokratni rubriki pa predstavljamo pšenico durum, ki skupaj z žitom korosan, poljsko pšenico, angleško pšenico ter perzijsko pšenico tvori veliko množico podvrst že omenjene dvozrnice. V latinski nomenklaturi najdemo pšenico durum pod dvema imenoma: starejšo različico Triticum durum ter novejšo različico Triticum turgidum subspecies durum. Beseda durum v latinskem jeziku pomeni trd; tako jo lahko v slovenskem jeziku najdemo tudi pod imenom trda pšenica.

Pšenica durum je kultivirana različica gojene dvozrnice in naj bi se pojavila pred približno 7000 leti na Bližnjem vzhodu, od koder se je razširila po celem svetu. Dobro uspeva v bolj sušnih predelih in daje v slabših pogojih relativno večje donose kot navadna pšenica. Razširjena je v severni Afriki, na Bližnjem vzhodu in marsikje po Evropi, dobro pa uspeva tudi v Kanadi. V začetku 20. stoletja so jo na veliko gojili v Rusiji, v današnjem času pa je pomembna kultura marsikje v zahodni Aziji.

Po količini pridelave se pšenica durum uvršča takoj za navadno pšenico, vendar pa predstavlja v celotnem deležu le od 5 do 8 procentov pridelave. Spada med 10 najbolj razširjenih žitnih kultur na svetu, z letno produkcijo med 30 in 35 milijoni ton.Za največjega izvoznika velja Kanada, v Evropi pa se poleg Italije v zadnjih letih kot večja pridelovalka trde pšenice kaže Turčija, poleg nje pa z več kot milijonom ton pridelave na leto tudi Rusija.

Pšenica durum je ena glavnih žit pri izdelavi testenin. V ta namen se žito zmelje v zdrob, ki se ga lahko meša z drugimi vrstami grobih in finih mok. Poleg tega pa se oluščen in grobo mlet kot kaša ali zdrob uporablja v mnogih jedeh severne Afrike in Levanta, kot na primer tabbouleh, kashk, kibbeh, bitfun in bulgur. Uporablja se tudi kot ena od sestavin v juhah, kašnatih jedeh, nadevih, kipnikih in pecivih. Kadar se durum zmelje v moko, je uporaben pri peki kruha in drugih jedeh iz testa.