Kilave novice

Današnji kolaž poljedelsko-okoljskih novic od tod in tam začenjamo v Franciji, kjer naj bi okoli 60 članov francoskega kmečkega sindikata Confédération Paysanne zablokiralo dostop do logističnega centra francosko-maroškemu agro podjetju Azura. Podjetje Azura velja za eno od večjih uvoznikov sadja in zelenjave v Evropo iz okupirane Zahodne Sahare, kjer imajo v lasti tudi nekaj kmetijskih obratov in bodo v naslednjih letih investirali skoraj dvajset milijonov evrov v nove in obstoječe obrate.

Po poročanju portala L’Indépendant gre za še eno v vrsti protestniških gest predvsem zaradi nove trgovinske pogodbe med Marokom in Evropsko unijo sprejete v mesecu oktobru. Kmečki sindikat se ne strinja z novimi ohlapnimi pravili brez minimalnih odkupnih cen za izdelke in nespoštovanje kakršnihkoli okoljskih in socialnih standardov, poleg tega pa se jim zdi problematično tudi etiketiranje izdelkov kot maroške, kljub temu da prihajajo iz zasedenih ozemelj Zahodne Sahare. Sindikat napoveduje tudi civilno tožbo podjetju Azura in hčerinskemu podjetju Maraissa zaradi domnevne davčne utaje pri uvozu.

Mala kilava bizarnost pa prihaja iz druge strani luže, kjer so po mnogih pomislekih, peticijah ter večjih in manjših protestih skupaj z malim krikom slavne holivudske igralke avstralskega porekla v kar dvesto okrajih Združenih držav Amerike omejili uporabo pihalnikov listja z motorjem z notranjim izgorevanjem. Po besedah Kirsten Shartz, odvetnice pri organizaciji Colorado Public Interest Research Group, prvi poizkusi prepovedi puhalnikov listja segajo že v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, vendar pa so med koronsko krizo ljudje končno spoznali vse slabe strani sosedovega puhalnika, od hrupa do izpušnih plinov, kar je rezultiralo v letošnjih prepovedih po marsikaterih ameriških okrajih, tako modrih kot rdečih.

Puhalniki listja lahko dosežejo hrup nizkih frekvenc v precej velikem radiju in na dolgi rok učinkujejo slabo tako na okoliške prebivalce kakor tudi na delavce, ki uporabljajo puhalnike. Poleg tega pa motorji z notranjim izgorevanjem v zrak izločajo cel koktejl škodljivih snovi- od rakotvornih kot sta benzen in formaldehit do raznih vrst aerosolov, ki so odgovorni za tvorbo smoga. Kljub svoji majhnosti naj bi motor puhalnika v eni uri ustvaril toliko emisij kot vožnja z avtom od Los Angelesa do Denverja- torej kar dobrih 1000 milj oziroma 1600 kilometrov!

Kot kaže, pa stvari ne bodo tako enostavne: če si bodo slavni in bogati že najeli delavce, ki jim bodo puhali listje z močnimi električnimi puhalniki ali celo preklopili na dobre stare grablje, pa bo za marsikaterega podplačanega delavca v javnih ali zasebnih vrtnarskih podjetij nova uredba bolj nadležna; medtem ko se poceni puhalnik za mali vrt lahko kupi že za 100 ali 200 dolarjev, pa so dobri električni puhalniki precej dražji, poseben problem pa predstavljajo polnilni akumulatorji, kater bo potrebno polniti vnaprej ali imeti še dodaten agregat za polnjenje baterij za električni puhalnik.

Končajmo pa še z eno miniaturo iz lokalnih krajev. Po poročanju portalov Serbian monitor ter Farmlandgrab naj bi srbska vlada za potrebe Expa 2027 od podjetja Al Dahra iz Združenih arabskih emiratov kupila 11 hektarjev kmetijskih površin za kar sedemkratnik cene, po kateri je istemu podjetju to zemljo prodala leta 2018. Al Dahra je začela s Srbijo poslovati že v letu 2014, v letu 2018 pa je odkupila državno podjetje Poljoprivredna Korporacija Beograd in z njo tudi 17 000 hektarov obdelovalnih površin. Investicije omenjenega podjetja v Srbijo pa so že presegla 80 miljonov evrov, kar je precej več od dogovorjenih 30 miljonov v procesu privatizacije.

Odvetnik in član nevladne organizacije RERI Jovan Rajić pravi, da je v Srbiji primerov koruptivnih praks toliko, da so ljudje počasi otopeli, poleg tega pa državne inštitucije ne delujejo tako, kot bi morale. Tako bo najbrž tudi ta primer, kljub svoji očitnosti ribarjenja v kalnem in negospodarnega ravnanja države ostal le zgodba iz časopisov in spletnih portalov, medtem pa, kot kaže, se že obetajo novi posli med podjetjem Al Dahra in srbsko oblastjo. 

KILAVE PSIHOAKTIVNE RASTLINE: MUŠKATNI OREŠČEK

Muškatni oreh je do 20 metrov visoko drevo, z zimzelenim, do 8 cm dolgim listjem, endemično na indonezijskem otočju Maluku, nekdaj znanemu kot Spice Islands. Monopol nad njegovim trgovanjem je v 17. stoletju prevzela Nizozemska, ki je nadzorovala vso trgovanje na otočju. 

Raste v tropskem in vlažnem podnebju, najbolje ob morju ter na rodovitnih vulkanskih tleh. Plodove, ki jih poznamo kot muškatni oreh, začne drevo proizvajati, ko doseže sedem let. Najprej so podobni podolgovatim marelicam, ko dozorijo pa se razprejo in počijo ter razkrijejo temen oreh v notranjosti. Plodovi so na drevesu celo leto, vendar sta glavni obdobji pobiranja april in november. 

V različnih družbah in tekom zgodovine naj bi muškatni oreh blagodejno vplival na prebavne težave, naj bi imel afrodizične ter sedativne učinke, ponekod naj bi zdravil tudi glavobole. V Angliji naj bi prah muškatnega oreščka skupaj s pivom uporabljali za sprožanje splava, v ZDA naj bi ga 50. in 60. letih prejšnjega stoletja uporabljali kot nadomestek za konopljo.

V Indoneziji njegove psihoaktivne učinkovine zelo dolgo niso bile prepoznane, se pa je uporabljal v tradicionalni medicini za zdravljenje želodčnih in ledvičnih težav, revme, živčnosti, bruhanja in kašljanja. Na otočju Maluku se uporablja predvsem za uspavanje otrok ter uravnavnavanje spanca pri odraslih.

Nekje na nemškogovorečem območju naj bi se muškatni oreh v preteklosti uporabljal tudi pri ljubezenski magiji: dekle je lahko svojega izbranca zapeljala z zmletim muškatnim orehom, če je najprej cel oreh pogoltnila, počakala, da ga prebavi, ga zmlela in dodala k njegovi hrani.

Muškatni oreh je mednarodno klasificiran in reguliran zgolj kot začimba. Poročanja o dozi zaužitega muškatnega oreha za doseganje psihoativnih učinkov se razlikujejo – halucinogeni učinek naj bi nastopil po 2 ali 3 zaužitih orehih.

Vir: Christian Rätsch (2005), The Encyclopedia of Psychoactive Plants: Ethnopharmacology and Its Applications.