20 LET NA ULICI

Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice je nevladna humanitarna organizacija z nepridobitnimi cilji, ki je bila formalno ustanovljena septembra 2005, prva številka časopisa Kralji ulice pa je izšla junija 2005, tj. tri mesece prej. Je prvi in edini časopis o brezdomstvu in sorodnih socialnih vprašanjih v Sloveniji. Ob dvajsetletnici izhajanja časopisa Kralji ulice se zato oziramo v preteklost. V dveh desetletjih smo gradili – in verjamemo, tudi zgradili – prostor izražanja za ljudi z izkušnjo socialne izključenosti ter za vse, ki nas te teme nagovarjajo. Teme, ki v širši javnosti pogosto ostajajo preslišane. 

Gre za cestni časopis, ki se predvsem po načinu ponujanja, a tudi po vsebini, razlikuje od tistih, ki jih je moč kupiti v trafikah. Časopis izhaja mesečno – predvidoma prvi dan v mesecu. Rdeče niti so brezdomstvo, življenje na ulici in socialna izključenost, obravnava pa tudi številne druge teme, kot so odvisnosti, nasilje, izkušnje z življenjem v zaporih in podobnih zaprtih institucijah, zaposlovanje, družinska in odnosna problematika, socialne službe, službe pomoči itn. Ena značilnost časopisa, na katero smo njegovi ustvarjalci in ustvarjalke zelo ponosni in po kateri se naš časopis razlikuje od večine podobnih časopisov po svetu, je, da v njem ni nobenih reklam ter nobenih naročenih in plačanih objav. Časopis se tako ni ne profesionaliziral ne komercializiral, ampak je prek rednih mesečnih uredniških sestankov ohranil svoj »uporabniški« koncept. Gre za pomemben vidik, saj dotična družbena skupina sicer nima dostopa do prostorov artikuliranega javnega izražanja. Širši javnosti pa cestni časopis omogoča vpogled v vidike in svetove brezdomnih ter deluje v smeri preseganja stereotipov o njihovi pasivnosti in neustvarjalnosti.

S pojavom Kraljev ulice se je zgodilo, da izkušnja brezdomstva ni več sramota, nekaj, zaradi česar je treba pokriti obraz in prikriti ime, temveč se oseba bodisi na naslovnici bodisi znotraj časopisa s ponosom predstavi kot preživelec ali preživelka mnogih težkih preizkušenj v življenju. Nekateri avtorice in avtorji sicer ostajajo anonimni, a kljub vsemu je stopnja razkritosti povsem spontano postala zares velika. Seveda, saj biti kralj_ica ulice pomeni imeti moč preživeti grobosti življenja ter to neprostovoljno nadeto krono dostojno nositi. Dokler gre. Na duši in telesu ostajajo brazgotine, to je že res. A te dušne brazgotine so izvir občečloveškega, izvir vsebin, ki kot magnet vabijo v bližino tudi druge ljudi, ki teh izkušenj morda nimajo, so jim pa v mnogo manjši meri vseeno krvavo poznane.

"Prva izkušnja žicanja: Ko smo se končno (v sklopu projekta 24 ur z brezdomnimi) podali na ljubljanske ulice, sem se odločila, da se bom tudi sama preizkusila v žicanju. Na lastni koži sem namreč želela preizkusiti vsakdan brezdomca. Ampak stvar ni tako preprosta, kot se morda zdi. Namreč, bilo mi je zelo nerodno. Ko sem si že izbrala osebo, ki jo bom prosila za denar, in počakala, da je prišla do mene, mi je srce začelo razbijati tako močno, da sem dobila ogromen cmok v grlu ter brez besed gledala izbrano osebo, kako je šla mimo mene. Nisem zmogla, bilo me je preveč sram … Vendar sem se spet opogumila in mimoidočemu kar naenkrat bleknila: »A bi bilo kej drobiža?« Mimoidoči me je preprosto zavrnil z odrezanim NE in potem nisem več zbrala poguma, da bi še kdaj poskusila." Petra, študentka, 2005

Kralji so ustvarili dostojanstven prostor za dialog, za kritično razmišljanje, ozaveščanje in družbeno vključevanje. Dvajset let nagovarjanja problematike je doba, ki ni samoumevna. In časopis Kralji ulice ni le nabor prispevkov, temveč prostor, ki ga gradimo skupaj – z vsakim zapisom, risbo, razmislekom in vsakim prodanim izvodom. Ob obletnici se zato želimo zahvaliti vsem, ki ste bili del tega. Avtorjem in avtoricam, bralcem in bralkam, podpornikom in podpornicam. Naj nas zgodbe iz preteklosti opominjajo, kako daleč smo prišli – in navdihujejo, da vztrajamo še naprej.

Uredništvo