ZDRAVSTVO IN BREZDOMNI

Jerneja Čater, medicinska sestra, je na društvu Kralji ulice zaposlena za polni delovni čas. Danaj Hočevar, specializant družinske medicine v zadnjem letu specializacije, je primarno zaposlen v ZD Grosuplje in dodatno v svetovalni vlogi za društvo Kralji ulice za 18 ur na mesec, od tega približno 12 ur mesečno v fizični obliki v dnevnem centru, preostalo pa v obliki konzultacij na daljavo. Zdravstvene dejavnosti ne more izvajati v enakem obsegu kot v ZD. V praksi to pomeni, da uporabnikom_icam dnevnega centra ne more predpisovati zdravil ali napotnic, a se kljub omejitvam trudi pomagati pri obravnavi zdravstvenih težav in je na razpolago vse dni v tednu. Na Kraljih ulice je registriranih približno 1300 oseb, od tega jih ima okoli 80 odstotkov sklenjeno obvezno zdravstveno zavarovanje, večina med njimi ima tudi osebnega zdravnika. Glede na ta podatek se lahko upravičeno vprašamo, zakaj potrebujejo Kralji ulice svojo medicinsko sestro in zakaj potrebujejo konziliarnega zdravnika.

Daleč največ, verjetno vsaj 90 odstotkov časa je namenjenega prevezam kroničnih ran. Te so z naskokom najbolj pereč akutni zdravstveni problem, zaradi katerega osebe obiščejo ambulanto društva oziroma so sploh pripravljene poiskati zdravstveno pomoč. Te so pri uporabnikih_icah prepovedanih substanc zelo kompleksne. Zahtevajo veliko truda in potrpežljivosti, tako pacienta kot zdravstvenega delavca, ter redno uporabo sodobnih* oblog. Zdravijo se počasi, tudi več let, in že najmanjši »prekrški«, kot so spustitev termina preveze, neupoštevanje navodil o negi in počitku ali zloraba substanc, ki vplivajo na periferno cirkulacijo, lahko v nekaj dneh poslabšajo več tednov ali mesecev napredka v celjenju. Delo je težko, nehvaležno, lahko bi rekli Sizifovo. Jerneja potrebuje od 30 minut pa tudi do ene ure za prevezo, medtem ko v zdravstvenem domu preveze običajno opravijo v največ desetih minutah. Temu botruje zloraba substanc, ki povzroča periferno vazokonstrikcijo, posledično se rane slabo celijo oziroma še huje, se sploh ne celijo in se širijo. Ob zlorabi se lahko marsikatera odrgnina po padcu ali »out« ob nepravilnem zbadanju razvije v obsežno kronično razjedo. Kriva je tudi beljakovinska podhranjenost – ranljiva populacija ljudi, med katere spadajo odvisniki in brezdomni, redko doseže hranljivo pester dnevni kalorični vnos. Ko je telo v obdobju celjenja, potrebuje še več hranil, beljakovin, vitaminov. Vsakemu pacientu z obsežnejšo rano ali poškodbo se načeloma svetuje počitek v domačem okolju. Kaj pa ko ni domačega okolja? 

Na številnih obhodih po mestu sva se socialnim delavkam pridružila tudi zdravstvena delavca. Na ta način nama je uspelo dati zdravstvene nasvete ter občasno tudi oskrbo tistim, ki sicer do nje verjetno ne bi prišli, dokler ne bi bile razmere že kritične. Na večini teh obhodov se je našlo vsaj nekaj ljudi, ki so imeli po mojem mnenju akutne zdravstvene probleme, torej takšne, da bi jih medicinska sestra v zdravstvenem domu še isti dan ali najkasneje naslednji naročila na pregled. Zdravstvene težave, s katerimi smo se srečali, so raznolike in na žalost velikokrat že v napredovalni fazi. Običajno se obravnavajo šele, ko privedejo do urgentnega, neodložljivega stanja. Veliko uporabnikov_ic dnevnega centra meni, da s svojim osebnim zdravnikom niso v najboljših odnosih. »Pri njem so tudi drugi člani moje družine, ne želim se prikazati v takšnem stanju.« »Občutek imam, da nisem dobrodošel.« 

Zdravstveni delavci bi morali na paciente gledati enako, ne glede na spol, starost, etničnost, socialni status in kronična obolenja. Seveda ni vedno tako. In vendar: med letom je bilo sodelovanje z različnimi izvajalci zdravstvenih storitev, od ambulant družinske medicine do kliničnih oddelkov, po večini dobro. Celo zelo dobro. Nobena storitev ni bila zavrnjena, noben recept ni bil nepredpisan. Je diskriminacija v zdravstvu torej le en velik mit … 

Besede Danaja Hočevarja je zapisal Jean Nikolič.

* Sodobne obloge za nego rane so materiali, ki kronični rani zagotavljajo optimalne pogoje za zdravljenje in obenem omogočajo bolniku višjo kakovost oskrbe. Sodobne obloge podpirajo naravne procese celjenja, se ne sprijemajo z rano, vzdržujejo vlažno okolje in primerno temperaturo rane, na rani ne puščajo ostankov, ne povzročajo bolečin in poškodb novonastalega tkiva pri prevezi, ne poškodujejo okolice kože. Izbirajo se ustrezno vpojne glede na izločanje rane, so polprepustne, tako da prepuščajo pline in omogočajo dihanje rane, vendar ne prepuščajo tekočin, izločkov in bakterij (GZS, Klasifikacija sodobnih oblog).