Posnetek: nekje do 10minute Miha Žorž, potem Rajko Muršič...

Ob prebiranju novic iz vseh vetrov nas bi tole lahko malo vrglo na rit, če bi ne bili utrjeni, kot smo. V okviru rubrike po "Po poteh desnice" smo poklicali enega naših nekdanjih sodelavcev, ki je dobil angažma na "tavelkmu radiu", Miho Žorža, ki nas je nekoliko pomiril. Nekje znotraj zgornjega posnetka (če in ko bo na voljo) izbrskajte, zakaj meni da ne gre širiti panike, a hkrati svetuje čuječnost.

Če ni tako hudo na "tevelkmu", pa postajajo pritiski in pogoji dela obupni na našem radiu, zlasti znotraj Najbolj zoprnih ponedeljkov. Rubriko "Po poteh resnice" nam je uzurpirala Univerzitetna redakcija, ki se je s pokrivanjem akcije "Pozor, znanje na cesti!" kot gnoj po njivi razlezla po našem terminu. Le simpatijam, ki jih čutimo do prebujene (no, čas bo pokazal, ali se je res prebudila, ali le blede v snu) Univerze, gre zahvala, da nismo skočili v luft, pač pa v okviru rubrike nasitili volka in pustili kozo pri življenju. V zgornjem posnetku izvolite torej izkopati, kaj ima o omenjeni akciji povedati Rajko Muršič, predavatelj na oddelku za etnologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, sicer tudi eden predavateljev v sklopu omenjene akcije.

Če vam gre iskanje znotraj enega posnetka zapakiranih vsebin na jetra, se izvolite pridružiti našemu pičkarjenju in nas podprite v obliki sočnega komentarja pod prispevkom!

SPLETNA PODPORA, GOTOVI STE!

Nadaljevali smo tudi s preizkusom Lidlovih skretpapirjev. Tokratnemu Floralysu (soft & strong 3-ply toilet tissue) ni uspelo ponoviti uspeha njegovega predhodnika prejšnji teden. Zasedel je trenutno nehvaležno četrto mesto z le malo manj kot celo točko zaostanka.

Trenutni rezultati:

REFERENČNI PAPIR                                                                                  5,00

FIOCCO MORBIDI E RESISTENTI                                                               4,57

EXCLUSIVE PALOMA NEW QUALITY                                                      5,57

TROSLOJNI TOALETNI PAPIR                                                                  6,71

SANFT UND SICHER - LIMITED EDITION                                                   6,60

ZEWA DELUXE                                                                                        5,57

ZEWA DELUXE - LIMITED EDITION                                                           6,14

TOALETNI PAPIR TOALET PAPER parfumirani/mirisni/parfumed             6,00

EXCLUSIVE PALOMA NEW QUALITY + 2 z marelico                              5,00

FLORALYS SUPER SOFT 4-ply toilet tissue                                       7,14

FLORALYS SOFT & STRONG 3-ply toilet tissue                                     6,29

Na LOMLJENO LITERATURO se lahko zanesemo bolj kot na Rezano poezijo. Ana Duša nas ni pustila povsem na cedilu, o knjigi Camera Lucida Rolanda Barthesa vam sporoča tole:

Na stojnici Studie Humanitatis sem na letošnjem knjižnem sejmu slab mesec tega odkrila knjigo, za katero sem mislila, da jo bo v slovenskem prevodu mogoče najti samo še v knjižnicah ali kakšnem zakotnem antikvariatu; gre za poslednje delo francoskega lingvista, komparativista, filozofa Rolanda Barthesa z naslovom Camera Lucida v prevodu Zoje Skušek, ki je pri nas prvič izšlo leta 1992. Gre za eno najbolj vplivnih knjig o fotografiji, o njenem bistvu in pomenu, napisanih v 20. stoletju. V spremni besedi Zdenko Vrdlovec zapiše: "Camera lucida so zapiski o fotografiji, ki je po Barthesovem mnenju emanacija realnosti. Narava fotografije je smrt in poza na njej kaže prav to njeno mortifikacijsko moč; ko negibnost fotografije prenaša"sevanje realnega telesa," jo namreč vedno izniči na minulo resničnost. V pričujočem delu Barthes zaostri svoj odpor do fotografije in ji odreka umetniško razsežnost, saj lahko zgolj simulira estetske - zlasti slikarske - učinke, kajti sámo "sevanje realnega telesa" jo namreč vedno izniči".   Avtor je knjigo pisal zadnja tri leta pred smrtjo; gre za eno njegovih najbolj intimnih del, ki naj bi ob raziskovanju fotografije reflektiralo tudi avtorjevo globoko bolečino ob materini smrti.

Takole se glasi kratek uvod v knjigo:

Nekega dne, precej časa je že tega, sem naletel na fotografijo Napoleonovega najmlajšega brata Jeroma, posneto leta 1852. Takrat sem se zavedel nečesa, kar me od takrat ni nehalo navduševati: »Pravkar gledam oči, ki so gledale cesarja.« Tu pa tam sem skušal s kom deliti to navdušenje, ampak ker ni nikoli nihče ugriznil v vabo - zdelo se je celo, da nihče ne razume, o čem govorim (življenje je polno takšnih trenutkov osamljenosti) – sem na vse skupaj preprosto pozabil. Moje zanimanje za fotografijo je dobilo precej bolj kulturološke barve. Odločil sem se, da mi je fotografija všeč kot opozit kinematografiji,  od katere pa je nisem znal zares ločiti. To vprašanje me je vedno bolj težilo. Obsedala me je ontološka želja: na vsak način sem hotel ugotoviti, kaj je fotografija kot taka, katera je tista lastnost, ki jo definira v skupku obstoječih podob. Ta želja je v resnici pomenila, da onkraj dokazov, ki jih ponujata tehnologija in splošna raba, in kljub njeni neverjetni ekspanziji v zadnjem času, nisem bil prepričan, če fotografija kot taka v resnici obstaja, če ima svojo lastno bit in svoj lasten genij. 

Še enkrat: Roland Barthes, Camera lucida. Po dolgem času končno spet izšlo pri Studii Humanitatis.